Njiva sirka na poti proti Pliberku. | (foto: Andrej Jerman)
Bi slovenski kmetje lahko ostali brez subvencij zaradi vdora v sistem uprave za varno hrano?
Novice Alen Salihović
Po razkritju nepooblaščenega dostopa do podatkov skoraj 873 tisoč ljudi v informacijskem sistemu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je generalna direktorica uprave Vida Znoj odstopila, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić pa odgovornosti ne prevzema. Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je v odzivu poudarila, da gre za enega najresnejših varnostnih incidentov v državni upravi in da bi morala ministrica sama odstopiti.
»Polovico Slovenije so ogrozili. Ne gre le za osebne podatke, ampak za srce sistema, prek katerega teče izplačevanje subvencij kmetom. Ta sistem je odobren v Evropi, je izjemno kompleksen in vsaka napaka v njem lahko povzroči, da se izplačevanje subvencij ustavi. Če bi Evropska unija ugotovila, da je varnost sistema ogrožena, bi lahko začasno ustavila dotok evropskega denarja,« je dejala Čadonič Špelič. »To bi pomenilo pogreb slovenskega kmetijstva,« je dodala.
Po njenem mnenju bi morala ministrica prevzeti politično odgovornost in se javno opravičiti kmetom in državljanom. »Najmanj, kar bi pričakovala, je, da bi stopila pred kamere, priznala napako in se opravičila. Namesto tega so se na ministrstvu skrivali za informacijskim pooblaščencem,« je dejala za Radio Ognjišče.
Poslanka je opozorila tudi na druge težave v resorju, zlasti na neustrezno ravnanje ministrstva ob pojavu bolezni modrikastega jezika pri živalih. »Kmetje bodo imeli ogromno škodo. Ni pravne podlage, da bi jim ministrstvo povrnilo odškodnino, niti ne bo plačalo cepiva. To kaže, da vlada nima občutka za težave podeželja,« je ocenila.
Po njenih besedah so kmetje v zadnjih mesecih deležni neodgovornega ravnanja ministrstva, ki ne razume razsežnosti svojih odločitev. »Če zdaj ogrozijo še izplačevanje subvencij in dotok evropskega denarja, so dejansko uničili slovensko kmetijstvo in s tem tudi prehransko industrijo. Gre za sistemsko napako, ki zadeva celotno državo,« je dejala Čadonič Špelič.
Prepričana je, da bi kmetje lahko tudi pravno ukrepali proti ministrstvu, saj so že dvakratno zapostavljeni – prvič zaradi neustreznega odziva ob bolezni živali, drugič pa zaradi ogroženosti izplačil evropskih sredstev. »Slovenski kmetje bi tožbo dobili, saj je njihova škoda konkretna, odgovornost ministrstva pa jasna,« je poudarila.
Zaključila je z opozorilom, da morajo kmetje, javnost in politika stopiti skupaj, da se podobne napake ne bi ponavljale: »Kmetijstvo je temelj naše prehranske varnosti in podeželja. Če izgubimo evropska sredstva in zaupanje ljudi v državo, izgubimo prihodnost. Zato je nujno, da odgovorni prevzamejo svoj del krivde in da se sistem zaščiti pred novimi zlorabami.«
