Vabilo na slovesnost | (foto: Prebudimo Slovenijo)
Slovesnost za žrtve komunističnega nasilja letos že tretjič na Trgu republike v Ljubljani
Novice | 16.05.2025, 08:39 Uredništvo Radia Ognjišče Alen Salihović
Nocoj ob 21. uri bo na Trgu republike v Ljubljani potekala slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek bo potekal na predvečer predlani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina. Slovesnost bomo neposredno prenašali na Radiu Ognjišče.
Nekdanji narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki je bil ukinjen v času vlade Roberta Goloba, je bil v preteklosti deležen široke podpore med številnimi organizacijami in posamezniki, ki so poudarjali pomen ohranjanja zgodovinskega spomina in spoštovanja do vseh, ki so trpeli zaradi političnega nasilja. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive, saj je bil mnogim simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic.
Prenos na Radiu Ognjišče
Slovesnost bomo v petek, 16. maja 2025 ob 21. uri neposredno prenašali na Radiu Ognjišče.
Program slovesnosti
20.50 Posnetek César Franck Prélude – se vrti ob zbiranju ljudi
20.55 – 21.00 Zvonjenje v bližnjih cerkvah
21.00 – 21.02 dr. Mitja Ferenc, Bernarda Fink – Zdravljica
21.02 – 21.05 Besede prof. Justina Stanovnika– iz arhiva Radia Ognjišča
21.06 – 21.09 Romana Bider – Uvodni pozdrav in povabilo k zbranosti ter molitvi Očenaša
21.10 – 21.13 Marta Ciraj – Ivanka Škrabec Novak, Pismo nerojenemu otroku
21.14 – 21.16 Pavle Ravnohrib – Pesem Gregorja Čušina za Ivanko Škrabec Novak
21.17 – 21.19 Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc – Lastovici v slovo (Mrzel veter tebe žene)
21.20 – 21.26 dr. Matija Ogrin – Slavnostni govor
21.27 – 21.29 Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc – Kje so moje rožice, slovenska narodna
21.30 – 21.37 Varuhi spomina – vsak bralec v roki drži svečko, ki jo po prebranem odnese h križem, Jože Kurinčič z ženo k spomeniku revolucije
Mariana Rožanec Žnidar – O Jožku Cimermančiču, besedilo iz revije Zaveza
dr. Janez Juhant – prebere o stricu v koncentracijskem taborišču v Novem mestu, povabi varuhe spomina k mikrofonu, da povedo spomin na koga varujejo
Varuhi spomina – vsak pove, za koga gori njegova svečka
Jože Kurinčič – Sveča za povzročitelje - (1,5 minut)
21.38 – 21.39 Franci Rizmal, violina – G. Verdi: Odlomek iz Requiema, Lacrimosa
21.40 – 21.43 Pavle Ravnohrib – Branje imen žrtev Pod Macesnovo gorico (črki C in Č, 25 imen)
21.44 – 21.46 Vokalna skupina Psalmisti – Lojze Mav, Tiste dni
21.47 – 21.48 Pavle Ravnohrib – Zorko Simčič, In vendar — nekoč bo!
21.49 – 21.51 Vlasta Doležal Rus – Zaključna misel
21.52 – 21.56 dr. Mitja Ferenc, Bernarda Fink in vsi: Lipa zelenela je, ponarodela
Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Nova Slovenska zaveza, Društvo Združeni ob Lipi sprave, Vseposvojitev
Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika.
Ta dan ima poseben pomen, saj predstavlja spomin na ljudi, ki so izgubili ne le življenje, ampak tudi svojo identiteto, dobro ime in človeško dostojanstvo. Kot je lani poudaril predsedni Nove Slovenske zaveze dr. Matija Ogrin, je mrliški list teh žrtev več kot zgolj formalni dokument – je odtis življenja, ki je bilo pretrgano. "Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka," je dejal Ogrin in dodal, da mnoge žrtve komunističnega nasilja te pravice niso nikoli dobile, saj za večino izmed njih uradne evidence sploh ne obstajajo.
Vlasta Doležal Rus, predsednica gibanja Prebudimo Slovenijo, je poudarila, da vztrajajo pri slovesnosti kljub ukinitvi praznika, saj žrtve komunističnega nasilja še vedno potrebujejo svojega zagovornika. "Ponižani, razžaljeni in kruto pobiti med vojno in po njej potrebujejo še danes svojega zagovornika. Grobišča so v velikem številu že odkrita, sondirana in delno odkopana, a kosti so za mnoge še vedno nezadosten dokaz," je dejala in dodala, da lahko brez soočenja z zgodovino narod ostane "bolehen".
Za mrliškim listom stoji bitje neke neponovljive osebe. Zato je mrliški list minimalni izkaz spoštovanja države do pokojnega človeka.
Doležal Rusova je opozorila tudi na pomen datuma 17. maja, ko obeležujejo strašen dogodek iz leta 1942, ko je bilo v Iški vasi brutalno umorjenih 53 Romov. "To preventivno uničenje je bilo izvedeno zgolj zato, da ne bi izdali gibanja partizanskih enot. Med žrtvami so bili odrasli, mladostniki, otroci in ženske – vsi civilisti, katerih kosti še danes čakajo na dostojen pokop," je poudarila.
Poudarila je tudi, da številne žrtve še vedno nimajo dostojnega groba, njihove kosti pa ostajajo v slovenskih gozdovih in grapah. "Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni," je opozorila in dodala, da gre za genocidno dejanje, ki še vedno čaka na celovito obravnavo.
Po različnih grobiščih so raztreseni ostanki več kot 20.000 ljudi, vključno s tujci, ki so bili po vojni vrnjeni v Jugoslavijo in umorjeni.
Ob tem je kritizirala oblast, ki po njenem mnenju zavestno zavlačuje z obravnavo zgodovinskih dejstev, da bi čas prekril resnico. "Če bi oblast ravnala tako, kot je prav, bi morala priznati zločine, imenovati zločince, se opravičiti in končno dostojno pokopati kosti. To pa ni prijetno za tiste, ki so ponosni nasledniki boljševistične kamarile," je dejala.
Slovesnost bo zaznamovana s simbolnimi dejanji spomina – od polaganja sveč k farni križi do izrekanja imen žrtev in molitve Oče naš
Dogodek bo pospremilo petje slovenske himne in recital slovenskih pesmi, ki bodo izražale spoštovanje do vseh, ki so trpeli pod totalitarnim režimom.
Osrednji govornik bo dr. Matija Ogrin, sodelovali pa bodo tudi številni kulturniki in javne osebnosti, med njimi Bernarda Fink, dr. Mitja Ferenc, dr. Marta Ciraj, Pavle Ravnohrib, vokalna skupina Psalmisti, Vlasta Doležal Rus, dr. Helena Jaklitsch, dr. Janez Juhant, Jože Kurinčič, Romana Bider in varuhi spomina.
Na lanskoletni slovesnosti je bil poudarjen pomen spomina za narodovo prihodnost. Eden izmed govornikov je dejal: "Le z ohranjanjem resnice in spoštovanjem do preteklosti lahko gradimo bolj pravično in svobodno družbo." Ta misel bo tudi letos odmevala med zbranimi, saj se bo slovesnost zaključila z upanjem, da ima Bog moč, da iz narodovih ran ustvarja novo življenje.
Slovesnost pripravljajo Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev
Organizatorji verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.
