Odpočij si tam gori

Naš pogled | 22.05.2025, 15:35 Jure Sešek

Tokrat je pogled res »naš«. Naše radijsko delo je pestro, živahno, zanimivo, osebno. Pogosto nas naši gostje navdušijo, nagovorijo. Včasih gre kaj mimo naše pozornosti, pa vendar upamo, da ujame vašo pozornost. Marsikdaj nam je spri našem delu tudi hudo. Ne le takrat, ko se morda sogovornik poslovi, odide. Ne bom pozabil petkovega večera in pogovora s tehnikom Markom, ki je bil »le« tehnik, bi se reklo, tehnik ki je delal, skrbel za prenos in poslušal boleče zgodbe izrečene tam sredi Ljubljane. Spomine na pobite, boleče besede, ki so šle mimo pozornosti množic in so se ga dotaknile ...

Mene pa se dotakne tisto, kar delajo misjonarji. Misijonsko srdišče Slovenije združuje okrog 40 misjonarjev,ki delujejo po vsem svetu. Njihovo delo je različno, zaobjema pa tako pastoralno delo kakor socialno pomoč ljudem. Misjonarji in misijonarke gradijo cerkve, šole, dispanzerje, ceste in se ob tem aktivno ukvarjajo z ozaveščanjem ljudi v šolah, zdravstvenih centrih. Dobrote ni nikoli preveč in dela nikoli ne zmanjka, je na kratko zapisano na spletni strani Misijonskega srdišča Slovenije. V življenju pa je tako, da tudi junakom, kot so misijonarji, zmanjka moči. Odidejo h Gospodu.

Sodelovci Radija Ognjišče smo bili, predvsem zaradi akcije »Dobroti dajemo glas« in zaradi našega obiska v Ugandiji, ter na to zaradi vaše dobrote v Pustni Sobotni iskrici, zelo povezani tudi z misjonarjem Danilom Lisjakom, ki je odšel v prometni nesreči v njegovi Ugandi, v njegovi Afriki. In ob slovesu od skrbnega misijonarja smo slišali tudi njegovo rodno nečakinjo, ki je dejala, da si jes tric vedno želel, da bi ne umrl pozabljen, v kakem domu za ostarele duhovnike. Danilu se je ta želja uresničila.

Radici smo se poslovili z besedami, ki bi jih zdajle radi zaupali tudi vam. Ime »Danilo« lahko nadomestite z katerim koli imenom misijonarja, ki ste mu bili blizu, misijonarja, čigar življenje, delo se vas je dotaknilo ali misijonarja, ki je še vedno tu.

»Odšel si, Danilo. Ne moremo verjeti, da ne boš nikoli več razgrnil orumenelih, stokrat prepognjenih načrtov na naši studijski mizi. Vem, da so ostali razgrnjeni, nedokončani in zaupam, da bo Gospod našel naslednike, k jih bodo znali brati. Bil si in ostajaš misijonar, pričevalec, prijatelj, salezijanec, sogovornik, ki si ga pred mikrofonom lahko le želiš.

Tvoj glas, tvoj smeh, krepak stisk roke, tvoja lepa vipavska govorica, načrti ... vse ostaja z nami. Dragi Danilo, hvala! Za vse zglede, zgodbe, priložnosti pomagati soljudem. Hvala za sladke ananase tam, za neverjetne zgodbe tu. Za vse, kar si naredil za ta svet. Hvala v imenu otrok, ki so s teboj bežali pred smrtjo. Hvala v imenu tistih, ki si jim priskrbel šole, bolnišnice, svetišča. Prinašal si življenje in opozarjal na Življenje, dajal ljubezen in učil o Ljubezni, neutrudno garal in skromno kazal na nebo, ko so opazili tvoje dosežke. Hvala, Danilo, ker si polepšal svet.

Vem, da boš še naprej bdel nad to tvojo ljubo Afriko, se glasno smejal ob nerodnostih in srčno spremljal vse, ki so šele zdaj spoznali, kaj si jim dal, kdo jim je bil poslan. Srečanj s teboj sem se veselil kot majhen otrok, ki ve, da ga bo, po tvoje »nono«, no,

ali pa »dedek« dvignil v naročje in mu že kdo ve katerič povedal isto zgodbo. Tisto lepo, najlepšo, o dobroti in doživetjih, ki so dana malokomu. Komaj sem čakal, da shranim pogovor, ga opremim z glasbo in, da ga spustimo med ljudi. Tvoje zgodbe so vsem vzele sapo. Vedno znova ...

Afrika z misijonarji je še vedno nekaj tako posebnega, da se skrijejo vsi neposredni prenosi, aplikacije in dokumentarne oddaje na YouTube-u, televiziji ali različnih portalih. Veš, premalokrat smo se dobili, še bi se rad pogovarjal s teboj. Bil si eden tistih, ob katerih si rečem: "In kaj bom jaz pustil za seboj?"

Sadovi tvojega dela, dragi misijonar, so takšni, da za prepričanje, da si pri Gospodu, niti vera ni potrebna. To je jasno vsakemu. Nam pa, ki verujemo, je dano tudi zaupanje v to, da boš končno deležen tudi vrednega plačila.

Danilo, odpočij si v Gospodu. Hvala za vse. In potem ... ob koncu snemanja, bi rekel: no, upam, da se koga kaj prime. Ti dodaj glasbo, pa bo. In, veš – prijelo se nas je. Glasbo pa radijci dodajamo tudi na zadnjem srečanju. Saj si vedno hotel tako. Tokrat ni za poslušalce, ampak, dragi Danilo, zate!«

Verjamem, dragi poslušalci, da se nas je marsikaj »prijelo«. Upam, da njihove besede in zgledi. Vedno koristi vprašanje: »In kaj bom jaz pustil za seboj?« Vsak nov dan je priložnost, da storimo kaj takega, kar bo njihovemu delu vsaj čisto malo podobno. Dragi misijonarji in misijonarke, hvala za vse zglede.