Škof Peter Štumpf | (foto: Jakob Čuk)
Škof Štumpf: Vsaka skupnost je močnejša, če se podpira in moli
Slovenija Andrej Šinko
Škof Peter Štumpf je peti dan Radijskega misijona spregovoril o delu nicejske veroizpovedi, ki v ospredje postavlja Kristusov ponovni prihod. V sinočnjem pogovoru, ki smo ga neposredno prenašali na valovih radia, je odgovoril na vprašanja zbranih v župnijski dvorani v Murski Soboti, pa tudi poslušalcev, ki so vprašanja sporočili prek telefona.
V ospredju včerajšnjega dne je bilo razmišljanje o delu veroizpovedi, ki se glasi: »In je šel v nebesa, sedi na desnici Očetovi. In bo spet prišel v slavi sodit žive in mrtve, in njegovemu kraljestvu ne bo konca.«
Uvodoma je škof Štumpf odgovarjal na vprašanje o povezavi med znanostjo in vero, ki se prepleta z vprašanji in raziskovanjem onstranstva ter večnosti. Pojasnil je, da je raziskav na tem področju vedno več, a odpirajo vedno nova vprašanja ... »Tam, kjer znanost obstane, jo dopolnjuje vera. Tudi znanost vse bolj z antropološkimi pristopi ugotavlja, da človek ni samo biološko bitje, ampak tudi duhovno z dušo, ki je zaznamovana s hrepenenjem po večnosti,« je dejal škof in dodal, da gremo kristjani s svojim verovanjem še korak naprej.
Desnica in pravičnost
Mlade je zanimal pomen »desnice« v veroizpovedi. Škof je pojasnil, da simbolizira moč in pravičnost, pri čemer se pri Bogu izraža tudi ljubezen. »Tudi Knjiga pregovorov pravi, da je srce pravičnega v njegovi desnici, srce norca pa v njegovi levici. No, in Jezus zanimivo tudi to dramatično poslednjo sodbo v Matejevem evangeliju predstavi tako, da pravične postavi na desnico, krivične pa na levico.«
Škof Štumpf je nadaljeval z razlago koncepta Božjega sodnika, ki ga nekateri verniki težko sprejmejo. Poudaril je, da je prav to ena večjih težav, saj da če bi se ga bali ne bi bilo vojn. »Ker dejansko gre za vprašanje vesti, oziroma osnovnih človeških zgibov, ki jim pravimo človečnost. Tako da tisti, ki se bojimo Boga, bojmo se ga v odnosu sin ali hči - oče. Pomeni, oče je dober, tako dober, da je vreden vsega našega zaupanja in spoštovanja, oziroma kot bi rekli po prekmursko poštenja.«
Pri tem je škof omenil, da se čudi odnosu do Boga nekaterih svetovnih voditeljev, ki se javno izkazujejo za kristjane, sodelujejo pri bogoslužjih, na drugi strani pa vodijo svetovne morije. »Kje je tukaj vest in odnos do Boga,« je dodal.
Spoved ne sme biti formalnost
V odgovoru na vprašanje povezano s spovedjo, je škof pojasnil, da je ne smemo razumeti kot neko formalnost, ampak kot način za obnovitev odnosa z Bogom, ki je del procesa duhovne rasti.
Z udeleženci večera je delil tudi osebne izkušnje povezane s smrtjo in občutki, ki jih doživljajo osebe, ki se poslavljajo od zemeljskega življenja in pripravljajo na odhod v večnost.
Škof Štumpf je spregovoril tudi o tem, da je bil v koprski škofiji, katere vodenje je prevzel nedavno, sprejet s spoštovanjem in hvaležnostjo. Vsaka skupnost pa je po njegovih besedah močnejša, če se med seboj podpira in moli.
