Papež je trpljenje daroval za mir in bratstvo

Oddaje | 27.04.2025, 06:20 Marjana Debevec

Papež je v svoji oporoki zapisal, da želi trpljenje zadnjega obdobja življenja darovati za mir in za bratstvo v svetu. To njegovo željo je odražala tudi okrožnica z naslovom: Vsi smo bratje. O tem smo spregovorili tudi v sredini oddaji Pogovor o, v kateri smo izpostavili duhovno zapuščino pokojnega papeža.

Papež Frančišek si je vse svoje življenje prizadeval graditi mostove med ljudmi, verstvi in narodi. Svoj program je strnil v okrožnici z naslovom Vsi smo bratje, ki je neizčrpen vir spodbud za naše medosebne odnose, zaščito dostojanstva vsakega človeka in gradnjo miru v svetu.

Človek sam ne bo preživel

Darjo Kalamar Frece iz Mariborske nadškofije nagovarja papežev poudarek, da človek ne more preživeti sam, ne le v materialnem, ampak tudi v duhovnem smislu.

»Ko govori o skupnosti, ko govori o povezanosti, ko govori o občestvu, je nekako drug pol temu današnjemu svetu, v katerem govorimo o človeku kot o posamezniku, kot o individuumu. Papež pa jasno reče: človek ne bo preživel v celostnem smislu.«

Tudi p. Robert Bahčič je v omenjeni okrožnici izpostavil močno povabilo biti bližnji drugemu. »Živimo v bolni družbi, pravi papež Frančišek, ki obrača hrbet bolečini. Mi pa tega ne smemo delati. Moramo biti tisti, ki bomo postali bližnji drugemu.«

Dialog, ki spreminja

Papež je vedno znova ponavljal in sam živel dialog, ki temelji na srečanju. To je po besedah sociologa Igorja Bahovca tudi pot, da se premaknemo iz zelo zahtevne situacije, v kateri živi današnji svet.

»Papež je imel glede dialoga zelo močno izkušnjo. Sam je doživel in potem delil tudi z drugimi, da dialog ustvarja srečanje in spreminja. Dialog je način, kako lahko z mirom v srečanju pridemo do drugačne družbe.«

Eden od mejnikov v tej luči je bil podpis dokumenta O človeškem bratstvu z velikim imamom Al Tayyebom v Abu Dhabiju. »V tem dokumentu je tudi rečeno, da je človeška vest nekako mrtva in da moramo živeti po verskih vrednotah. In če mi nimamo vesti, če ne živimo evangelija, se bomo težko pogovarjali o dialogu in bili odprti za drugega,« je poudaril p. Bahčič.

Mir, mir, mir

Bratstvo in dialog naj bi vodila do trajnega in pravičnega miru, za katerega si je Frančišek neutrudno prizadeval vse svoje življenje.

Spomnimo le na njegova nenehna povabila k molitvi in darovanju za mir, vsakodnevne klice župnijo v Gazi, posredovanje za mir v Ukrajini, ko se je že dan po začetku vojne osebno odpravil na rusko veleposlaništvo in ko je nato Sveti sedež večkrat posredoval pri izmenjavi ujetnikov in vračanju ugrabljenih otrok, pa tudi na njegove odločne pozive mednarodni skupnosti.

Mir pa se začne pri nas samih, je bil po besedah Darje Kalamar Frece prepričan pokojni papež. »Jaz lahko mirno odreagiram v neki kritični situaciji in s tem lahko drugemu pričujem. To je verižna reakcija.«

Tri krize

Papež je govoril iz svojih lastnih izkušenj, saj je preživel tri velike svetovne krize, je poudaril dr. Bahovec. »Najprej kriza zaradi vojaške krize v Argentini. Takrat je bilo veliko uničenje dostojanstva človeka. Potem argentinska ekonomska kriza, ki je verjetno največja ekonomska kriza po letu 1929 v Zahodnem svetu. In potem zdravstvena kriza v času covida.

Mislim, da bodo prizadevanja za mir in za edinost boljša, če bomo prisluhnili temu, kar je papež rekel v času krize. Kriza je namreč tudi poziv k temu, da začnemo živeti drugače.«