Svet, Evropa in Slovenija, kam greste?

Slovenija | 04.04.2025, 11:59 Marta Jerebič

Svet, Evropa in Slovenija, kam greste? To je bil naslov javne tribune, ki jo je minuli teden pripravila Univerza Alma Mater Europaea v sodelovanju z Zborom za republiko. Na njej so ugledni gostje razpravljali o aktualnih geopolitičnih izzivih.

V razpravi so sodelovali:

Dr. Ernest Petrič – diplomat, nekdanji predsednik Ustavnega sodišča RS, nekdanji veleposlanik v ZDA

Dr. Ludvik Toplak – rektor Univerze Alma Mater Europaea, nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu

Dr. Aleš Maver – profesor zgodovine in poznavalec razmer v Ukrajini

Jelko Kacin – obramboslovec, politik, poslanec in diplomat (nekdanji stalni predstavnik RS pri Natu)

Dr. Igor Kovač (online) – raziskovalec na Centru za kibernetsko strategijo in politiko na Univerzi v Cincinnatiju

Javno tribuno je vodil dr. Ivan Janez Štuhec.

Rektor Univerze Alma Mater Europaea dr. Ludvik Toplak, je izpostavil, da bi morali ustvariti pogoje, da Slovenija postane nekaj več, da doma ustvarimo. Menil je, da je pri Slovencih treba prebuditi zavest o slovenski nacionalni identiteti, da bodo vedeli, kam spadajo, od kod prihajajo in kje je njihova domovina.

Obramboslovec Jelko Kacin je po dogodku v izjavi dejal, da se ob nasilni asimilaciji narodov, ki mejijo na Rusijo, obnašamo, kot da smo nek otok v Sredozemlju, dovolj oddaljeni, da se nam z Moskvo ni treba ukvarjati. Žal to ni tako. Če tega ne bomo razumeli, nas bodo prehitevali, je dejal in opozoril, da po gospodarski rasti zaostajamo za Češko, Slovaško, Poljsko, prehitevajo nas tudi baltske države. Kacin je poudaril, da moramo biti opazni, moramo biti tam, kjer je zgodovinska potreba. Treba je podpreti Kijev, ozemeljsko celovitost Ukrajine, članstvo v EU in Natu.

Nekdanji predsednik Ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič pa je dejal, da so takšne razprave izjemnega pomena, saj se Slovenci na ta način pravzaprav učimo neke politične kulture, da se pogovarjamo neagresivno, ne žaljivo, če se da, z argumenti o pomembnih stvareh, ki se tičejo naše države, ki je skupna država za vse, leve, sredinske in desne. To je država, ki mora kot demokratična država upoštevati, da bistvo demokracije ni enotnost, ampak sožitje različnosti v nekem demokratičnem okviru. Mladi se morajo zavedati, da je ta država, ki je navsezadnje odvisna od bodočih generacij, resna stvar. 

Več  na spletni univerze.