Simbolična fotografija | (foto: pexels)
Pobuda za pokop žrtev pobojev v Trnovskem gozdu in drugod na Goriškem
Slovenija | Petra Stopar
Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem pristojnim oblastem Republike Slovenije in oblastem na Goriškem predlaga, da sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki so bile "zaradi ideološkega obračunavanja umorjene po drugi svetovni vojni, v maju in juniju 1945". Te žrtve, ki jih je po ocenah zgodovinarjev med 800 in 900, še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem.
V civilni iniciativi, ki jo zastopata škofov vikar za Evropsko prestolnico kulture Bogdan Vidmar in podžupan Občine Nova Gorica Anton Harej, se zavedajo, da bo za uresničitev te pobude potrebnih več let, morda celo desetletij. Predlagajo pa, da vsaj do prvega koraka pride letos, ko Gorica in Nova Gorica nosita naziv evropske prestolnice kulture 2025.
V pobudi predlagajo pogovor pristojnih državnih in občinskih oblasti, Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč in drugih institucij o izvedbi predloga. Pozivajo k načrtovanju in gradnji grobnice oziroma kostnice, kamor bi postopoma pokopavali žrtve, ki so sedaj v kraških breznih. Za morebitno lokacijo grobnice predlagajo vznožje Skalnice ali bližino svetogorske bazilike.
Kultura oziroma nekulturnost se prvenstveno kaže v naših medčloveških odnosih; tudi v odnosu do pokopa mrtvih.
Po njihovem bo potrebna vključitev strokovnjakov v odkrivanje prikritih vojnih grobišč, izkop, identifikacijo in sistematičen popis znanih žrtev. Ob tem menijo, da je trezno presojanje zgodovinskih in moralnih dejstev potrebno, a sodi na drugo raven, ki naj bo od samega civilizacijskega dejanja pokopa mrtvih ločena. »To dejanje je potrebno izvršiti brez ideoloških razprav o krivdi oziroma nedolžnosti umorjenih,« navajajo v iniciativi.
»Menimo, da je pokop teh nasilno umorjenih temelj za medsebojno spoštovanje, spravo, mir, za gospodarsko, kulturno in duhovno blagostanje na Goriškem. Zavedamo se, da bo za uresničitev te pobude potrebnih več let, morda celo desetletij. Predlagamo pa, da do sprejetja te odločitve pride letos, v letu evropske prestolnice kulture, kar bi temu nazivu dalo dodatno težo, žlahtnost in plemenitost. Kultura oziroma nekulturnost se prvenstveno kaže v naših medčloveških odnosih; tudi v odnosu do pokopa mrtvih,« je zapisano v pobudi, o kateri smo se pogovarjali s podžupanom Harejem.
Pogum za ta predlog predstavnikom iniciative dajejo tudi opredelitve in zavzemanje za mir in spravo med pripadniki narodov na Goriškem, ki so jih izrazili nekdanji predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, sedanja predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in predsednik Republike Italije Sergio Mattarella. Upajo, da bo predlog za pokop žrtev podprla najširša javnost in vse politične stranke.
