Janez Juhant, Helena Jaklitsch, Peter Sušnik | (foto: Rok Mihevc)
Slovenija bi pri Združenih narodih lahko spodbudila konvencijo o pravici mrtvih
Pogovor o Tone Gorjup
Slovenija konec januarja že četrtič predstavila stanje človekovih pravic pri nas pred pristojnimi ustanovami Združenih narodov v Ženevi. V sporočilu vlade oziroma zunanje ministrice Tanje Fajon smo takrat lahko prebrali: »Slovenija je v celoti ali delno uresničila vseh 182 priporočil, z izjemo dveh, ki jih je sprejela v tretjem univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic.« Pojasnila o tem, za kateri dve priporočili gre, ni bilo ne takrat, ne pozneje, zato smo to skušali odkriti v zadnji oddaji ’Pogovor o’.
Jaklitsch: Za katera priporočila gre?
Članica Komisije pravičnost in mir pri SŠK Helena Jaklitsch je najprej opozorila: "To, da ministrica ni povedala, za kateri priporočili, ki se na nanašata na temeljne civilizacijske norme, gre, nas lahko skrbi. A še bolj zaskrbljujoče je, da se ni nihče od osrednjih medijev, ki so poročali o tem, čutil poklicanega, da bi postavil vprašanje za kateri dve priporočili, ki jih Slovenija ne uresničuje, gre."
Juhant: Pomagali so nam iz Nemčije
Vzporedno s pregledom uresničevanja človekovih pravic v Sloveniji je potekalo omizje o pravicah pogrešanih in mrtvih. Kot edini pritožniki ob pregledu naše države so na njem sodelovale tri nevladnih organizacije: Nova Slovenska zaveza, Združeni ob lipi sprave ter omenjena Komisija pravičnost. Janez Juhant iz Združenja ob lipi sprave je pojasnil "da je prisotnost v sklopu nevladnih organizacij, ki lahko sodelujejo na univerzalnem periodičnem pregledu možna samo skozi organizacije, ki so akreditirane. Že pred petimi leti so nam pomagali iz Nemčije: Pax Christi Internationalis in njihova Komisija pravičnost in mir, da smo že takrat lahko predstavili probleme."
Sušnik: Vprašanje pravice pokopa mrtvih se odpira tudi drugod
Gre za problem pokopa in vrnitve v javno zavest po vojnih in tudi med vojno pomorjenih. Kaj se je spremenilo za Slovenijo v petih letih? Dve stvari, je pojasnil Peter Sušnik iz Nove Slovenske zaveze. V tem času smo dobili konvencijo Združenih narodov o pravicah izginulih oseb, katere podpisnica je tudi Slovenija in poročilo o pravici mrtvih. Razprava je pokazala, da gre za problem, ki ni aktualen samo pri nas, je dejal Peter Sušnik in dodal: "To vprašanje pravice pokopa mrtvih, identifikacije, iskanje krivcev, vprašanje pravice in pravičnosti, ki je zahtevana, se odpira tudi na področju Bližnjega vzhoda, na področju Ukrajine, na področju Afrike, na področju južne Amerike."
Konvencija, ki bo bolj zavezujoča
Sušnik meni, da bo v bližnji prihodnosti potrebno sprejeti nek dogovor, neko konvencijo, ki bo bolj zavezujoča, kot omenjeno poročilo o pravici mrtvih. Sloveniji se ponuja možnost, da prevzame pobudo na tem področju. Kot evropska država ima o tem tudi pravico kaj reči, ampak najprej mora pospraviti pred svojim pragom.
