Ministrstvo za kulturo | (foto: STA)
Ministrstvo za kulturo ni socialna ustanova
Slovenija Helena Križnik
Bomo v Sloveniji o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti odločali na zakonodajnem referendumu? Pobudo zanj so dali poslanci SDS. Razpisan bo, če bodo med 20. februarjem in 26. marcem zbrali vsaj 40 tisoč overjenih podpisov podpore. Rok je določila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Dober mesec bo mogoče oddati podpis podpore za razpis zakonodajnega referenduma
Dodatek k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti so izglasovali koalicijski poslanci. Zakon, ki ureja ta privilegij in določa pogoje za njegovo priznanje oziroma dodelitev, se je že soočil z oviro - po odložilnem vetu v državnem svetu ga je moral državni zbor še enkrat potrditi. Bomo o njem zdaj odločali tudi volivci? V SDS so napoved, da bodo sprožili postopek za razpis zakonodajnega referenduma, uresničili. »Upokojenke in upokojence, mlade ter vse ostale aktivne državljanke in državljane, ki plačujejo davke v državni proračun, da v naslednjem mesecu obiščejo naše stojnice pred upravnimi enotami po vsej Sloveniji ali svoj podpis oddajo prek portala eUprava,« je sporočil poslanec največje opozicijske stranke Andrej Hoivik.
Tratenje javnega denarja in norčevanje iz preprostih ljudi
Da gre za dodatek za elito, je med drugim dodal. Da gre za tratenje javnega denarja za privilegij arbitrarno izbrane peščice, je ocenil tudi urednik portala Spletni časopis Peter Jančič, ki je v članku na to temo pozval k podpori razpisa zakonodajnega referenduma o tem vprašanju. »To je še eno norčevanje iz preprostih upokojencev, iz preprostih ljudi,« pa je prepričan predsednik Glasa upokojencev Pavel Rupar. Njegova stranka bo prav tako podprla prizadevanja SDS.
O absurdih zakona...
»Že do zdaj je veljalo, da je lahko minister za kulturo tistima dvema Prešernovima nagrajencema za življenjsko delo nekako odobril najvišjo možno pokojnino za posebne dosežke. In tak status je bil najboljši možen,« je medtem za naš radio spomnila nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc. Po novem bi višje pokojnine lahko prejemali tudi kulturniki za svoja dela, ki so bila vključena v enoletni projekt, oziroma za nagrade za nek enoletni dosežek na določenem področju, je opozorila. »Že tu vidimo popolno diskrepanco med tem, da je pokojnina neka življenjska nagrada za življenjsko delo, in da bi bile nagrade za enoletne dosežke tudi tiste, s katerimi bi ti to pokojnino prejel. Na tak način pa dejansko postavljamo v deprivilegiran položaj tiste, ki so vse življenje vplačevali v pokojninsko blagajno.«
Poudarila je še en absurd: Lahko bi se zgodilo, da bi najvišje pokojnine prejemali kulturniki, ki v vsej svoji delovni dobi v pokojninsko blagajno niso prispevali niti evra. »Imamo namreč poseben status samostojnih kulturnikov, ki jim država plačuje prispevke za pokojninsko varnost. Tudi take, ki jim to vplačuje vse življenje. Potem bi pa ti z dvema nagradama za enoletni dosežek nenadoma, čeprav jim je država vse življenje vplačevala prispevke, ki so na nižji stopnji, prejeli najvišjo možno pokojnino,« je pojasnila.
Fridl Jarc se je vprašala, kako je tak dokument sploh lahko skladen z ostalo veljavno zakonodajo in celo z določenimi temeljni načeli ustave. Če ga nekdo problematizira, pa ne pomeni, da je sovražnik kulture in da skuša zanikati dosežke na tem področju, kar zdaj marsikdo zlorablja, je dodala. »Ministrstvo za kulturo ni socialna ustanova. Ustvariti mora najboljše pogoje za doseganje najvišjih možnih umetniških, kulturnih in ostalih dosežkov. Če bo zdaj zagotavljalo predvsem pokojnine kulturnikom in njihovo socialno pokojninsko varnost, bo toliko manj sredstev namenjalo za ustvarjanje kulturnih oziroma umetniških dosežkov. Torej bo manj sredstev za to, kar je funkcija ministrstva za kulturo, da torej podpira umetnike v njihovi najboljši ustvarjalni dobi, torej v njihovi delovni dobi,« je bila jasna Fridl Jarc.
