DZ o novem zakonu, koncentraciji medijev in Akosu

Slovenija | 04.02.2025, 15:08 Petra Stopar

Za poslanci in poslankami je prva obravnava predloga zakona o medijih. Ta po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko sloni na vrednotah, kot so svoboda izražanja, pravica do celovite in kakovostne obveščenosti, spodbujanje pluralnosti medijev in varovanje uredniške avtonomije. Nasprotno pa so v opoziciji prepričani, da bo zakon vodil v omejevanje svobode govora in v še večjo moč politike nad medijskim prostorom.

Ministrica in koordinatorica Levice je spomnila, da je predlog zakona usklajen z evropsko zakonodajo in da upošteva tudi nov evropski akt o svobodi medijev. Poudarila je, da nova ureditev prihaja 20 let po sprejemu veljavnega zakona in se ustrezno odziva na sodobne izzive medijev. Zakon med drugim prenavlja postopek ocenjevanja koncentracije medijev na trgu, »kajti medijska koncentracija je bila sedaj del presoje Ministrstva za kulturo, z novim postopkom, ki se prestavlja na AKOS, pa se bo varovala pluralnost medijev in uredniška neodvisnost«.

V SDS so kritični do prenosa nadzora in regulacije na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS, ki da je bila neučinkovita že doslej in nad katero ni nikogar več. »Tisti, ki ste bili na tisti seji Odbora za kulturo, kjer so bili predstavniki Akosa, so se ves čas samo izgovarjali, da oni ne morejo in kaj vse niso mogli narediti v primeru medijskega imperija gospoda Odlazka in njegove družine. Namreč, gospod Odlazek ima danes v lasti preko 60 medijev,« je poudarila poslanka SDS Alenka Jeraj in pozvala k vključitvi metodologije v zakon ter zapisu vsakega fizičnega lastnika medija z imenom in priimkom v razvid medijev. »V odstavku oziroma v 18. členu, kjer govorite o razvidu medijev, zahtevate vse mogoče, razen imena in priimka vsakega dejanskega, tudi najmanjšega fizičnega lastnika, torej, da spet ne bomo vedeli, da je to vse Odlazkovo in njegove kompanije. V bazi podatkov bo vse mogoče, kot sem rekla, ne bo pa imena lastnika. Ali ni to osnovni podatek, kdo je lastnik in kako lahko potem ti šele preprečuješ koncentracijo?« je še menila.

V bazi podatkov bo vse mogoče, kot sem rekla, ne bo pa imena lastnika. Ali ni to osnovni podatek, kdo je lastnik in kako lahko potem ti šele preprečuješ koncentracijo?

V Svobodi predlog zakona podpirajo, a imajo po besedah poslanke Sare Žibrat določene pomisleke glede novega postopka presoje medijske koncentracije, in sicer: »Nov zakon ukinja tako imenovane pragove oziroma tržne deleže, ko je potrebno izvesti presojo koncentracije ter predvideva presojo vsakršne medijske koncentracije, ki bi lahko bistveno vplivala na pluralnost in uredniško avtonomijo.« Menijo, da bi morali pragovi ostati, pri čemer bi za odobritev koncentracije na določeno mejo bilo potrebno zagotoviti dodatno varovalko.

Predlog bi omogočil pripravo shem za finančno pomoč medijem, ki kot gospodarska panoga do zdaj edini niso bili upravičeni do finančne pomoči države. V novem zakonu tako prenavljajo in finančno krepijo sedanji razpis za sofinanciranje medijskih vsebin, ki je namenjen zlasti delovanju radijskih in televizijskih programov posebnega pomena ter neodvisnim in specializiranim medijem. Predvideni sta tudi dve novi shemi finančnih pomoči, prva za pomoč pri digitalnem prehodu tiskanih medijev in druga za pomoč digitalnim medijem. Po novem zakonu bo namreč mogoče med drugim spodbujati razvojne projekte v medijih, subvencionirati produkcijske stroške in distribucijske poti do uporabnikov, subvencionirati naročnine in zaposlovanje specializiranih novinarskih profilov, piše v predlogu zakona. Za državno finančno podporo ne bodo mogli kandidirati mediji, ki so v (prevladujoči) lasti javnih subjektov ali političnih strank.

Seveda pa bo lahko vsakokratna vlada z uredbo potem podrobneje določila osnovna in prednostna merila za dodeljevanje državne pomoči, ki jo bo razdelilo ministrstvo na predlog strokovne komisije.

V NSi so spomnili, da ministrstvo za kulturo od leta 2002 izvaja redni letni razpis za sofinanciranje medijskih vsebin, na katerem je bilo v 20 letih razdeljenih več kot 54 milijonov evrov. Za leto 2024 je znašala vrednost razpisa približno tri milijone evrov. »V Novi Sloveniji sprašujemo, ali se bo politično neodvisnost krepilo, s še več državnega prerazdeljevanja, med drugim tudi za to, da boš dobil določen časopis v določen kraj ali pa kar subvencionirano naročnino. Seveda pa bo lahko vsakokratna vlada z uredbo potem podrobneje določila osnovna in prednostna merila za dodeljevanje državne pomoči, ki jo bo razdelilo ministrstvo na predlog strokovne komisije. Je to zasledovanje nepristranskosti in neodvisnosti medijev?« je dejala Iva Dimic in povzela, da v NSi nasprotujejo načinu, ki ga pelje Levica pri vzpostavitvi popolnega nadzora nad mediji. Predlog zakona bo, sodeč po napovedi podpore koalicije, dobil zeleno luč za nadaljnjo obravnavo.