Štefan IskraŠtefan Iskra
Mark GazvodaMark Gazvoda
Helena KrižnikHelena Križnik
P. Branko Cestnik je reden gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj (foto: Jože Bartolj)
P. Branko Cestnik je reden gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj | (foto: Jože Bartolj)

Ne pustimo si vzeti mavrice

Oddaje | 31.01.2025, 11:31 Helena Križnik

To je eno od sporočil oddaje Spoznanje več, predsodek manj, v kateri je bil gost duhovnik, urednik in pisatelj mag. Branko Cestnik. Slišali smo lahko njegove misli o nedelji Božje besede in svetopisemskem maratonu. Opozoril je, zakaj je koristno redno črpati spodbude iz knjige vseh knjig. Ob komentiranju aktualnih razmer v družbi se je mag. Cestnik dotaknil dela ministrstva za solidarno prihodnost, ki ga vidi kot ministrstvo za utopijo. Kot odgovor na protest, nelagodje in potrebo ljudi razume drugi prihod Donalda Trumpa v Belo hišo.

Božja beseda nas ves čas obkroža

Tretja nedelja med letom je namenjena Svetemu pismu, ki je po besedah mag. Cestnika naša osnova. Še posebej v Evropi se moramo vrniti k Božji besedi in jo tako znova postaviti na trdne krščanske temelje. »Beri, premišljuj in boš počasi začel graditi sam sebe in svojo civilizacijo nazaj,« je poudaril mag. Cestnik. Kako razume ozadje akcije neprekinjenega branja knjige vseh knjig? Tako počastimo Božjo besedo in hkrati ponazorimo, da nas ves čas obkroža. »Bog nam tudi drugače ves čas govori. S svetopisemskim maratonom simbolno sporočamo, da smo ves čas eno veliko uho, ki bo poslušalo, kaj prihaja od Boga. In da smo tudi pridna usta, ki berejo in oznanjajo Božjo besedo naprej ter živijo po njej.« Mag. Cestnik je prepričan, da bi morali še posebej v družinah Svetemu pismu namenjati več pozornosti in ga tudi postaviti na vidno mesto, da bi lahko vsak dan preleteli kakšen odlomek.

Mavrica je bila od nekdaj simbol zaveze med Bogom in ljudmi

Knjiga vseh knjig je polna navdihujočih zgodb in tudi simbolov. Eden od teh je mavrica, ki predstavlja zavezo med Bogom in ljudmi. Pozneje je postala tudi simbol miru, je spomnil mag. Cestnik. A v zadnjih letih je prišlo do ideologizacije mavrice. Na zelo agresiven način jo uporabljajo tako imenovani borci za spolne manjšine, vsiljujejo jo, zato se vsi ostali, ki se z njimi ne strinjajo, cenzurirajo, da ne bi poslali napačnega sporočila. Mag. Cestnik je spomnil, da smo v Katoliški Cerkvi mavrično zaporedje večkrat uporabili v raznih logotipih. »Ker je simbol različnosti in edinosti, je simbol upanja in veselja,« je dodal. Večbarven je tudi misijonarski rožni venec, tako mag. Cestnik. »Pet celin predstavlja pet različnih barv. Ima to mavričnost in ponazarja harmonijo v različnosti.« Rehabilitirati moramo mavrico, čim več ljudi jo mora uporabljati na drugačen način, je zato menil mag. Cestnik. »Mavričnost lahko rešimo, če jo spoštujemo v mirovniškem smislu, ki je širši od ideologije LGBT, ali še več, če jo spoštujemo v bibličnem smislu, da je torej res simbol zaveze med Bogom in ljudmi, da bo svet obstal, da se ne bo porušil, da bo Bog vedno ustvaril nekaj, da bo svet šel naprej, tudi ko bodo katastrofe in hude stvari,« je bil jasen.

O buržoazni komoditeti

Mag. Cestnik se je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj ustavil tudi ob nekaterih aktualnih vprašanjih, med drugim je ugotavljal, da imamo v Sloveniji ministrstvo za utopijo. Tako je poimenoval resor, ki se ukvarja s solidarno prihodnostjo. Pojavila se je buržoazna komoditeta, je ugotavljal, vse skupaj diši po neučinkovitosti, ni jasno, kaj sploh lahko pričakujemo od tega. Mag. Cestnika skrbi, ker se vse bolj bohoti javna uprava. »Potem je jasno, zakaj novi davki. Uvedeni morajo biti, ker mora nekdo plačati te ljudi.« Ob toliko uslužbencih nastajajo luknje v sistemu, je ocenil mag. Cestnik, ni namreč rečeno, da gre za odgovor na realne potrebe.

Demokracija je nasedla v polju birokratizacije

Z vnovično zmago Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA se je zgodila neka kontrarevolucija, saj med drugim želi pristriči peruti preširoki javni upravi, je razmišljal mag. Cestnik. »Demokracija kot ideja, kot ideal, se kaže v krizi, kot neka nasedla barka. A bolj kot v polju ideologije je nasedla v polju birokratizacije. Demokracija ni znala rešiti problema birokratizacije, zapletla je stvari. Potem se je začela poročati še z različnimi ideologijami, vzela jih je za svoje in tako postala še bolj nelagodna za marsikoga. Čutiti jo začneš kot kaotično,« je razmere, ki so Trumpa vrnile na čelo svetovne velesile, orisal mag. Cestnik. Na položaju ga je hotelo ljudstvo, naveličano problemov, ki so ZDA vlekli navzdol.

Oddaje, Spoznanje več
Mirko Cuderman (photo: STA) Mirko Cuderman (photo: STA)

Umrl je duhovnik in glasbeni oče Slovenskega okteta

K svojemu Stvarniku je odšel glasbeni oče in častni član Slovenskega okteta, dr. Mirko Cuderman, so sporočili iz Slovenskega okteta. V svoji dolgoletni glasbeni karieri je postavljal visoka ...

Bolnišnica Gemelli (photo: Vatican Media) Bolnišnica Gemelli (photo: Vatican Media)

Papež doživel novo dihalno stisko

Papež Frančišek je doživel novo dihalno stisko. Nemudoma so ga oskrbeli s kisikom, na kar se je dobro odzval, je v izjavi za javnost zapisal Tiskovni urad Svetega sedeža.

Ameriški predsednik Donald Trump (photo: posnetek zaslona) Ameriški predsednik Donald Trump (photo: posnetek zaslona)

Z Donaldom Trumpom je prišla napovedana nevihta

Z Donaldom Trumpom je prišla napovedana nevihta. Verjetno pa nismo pričakovali, da bo tako obsežna in da se bo tako zgrnila tudi nad Ukrajino. Tako je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj, o ...

Arhitekt in docent na mariborski univerzi Nande Korpnik, nekdanja poslanka Majda Potrata, nekdanja generalna sekretarka vlade Nevenka Črešnar-Pergar ter filozof, teolog in psihoanalitik dr. Tomaž Erzar (photo: STA, osebni arhiv, ARO) Arhitekt in docent na mariborski univerzi Nande Korpnik, nekdanja poslanka Majda Potrata, nekdanja generalna sekretarka vlade Nevenka Črešnar-Pergar ter filozof, teolog in psihoanalitik dr. Tomaž Erzar (photo: STA, osebni arhiv, ARO)

Politične delitve, kako naprej?

V tokratni oddaji "Pogovor o" smo se osredotočili na politične delitve v Sloveniji, ki so globoko zakoreninjene. Ob pogledu na preteklost namreč ugotavljamo, da trenutne politične razlike niso ...