Z mednarodno mašo ob prazniku svetega Frančiška Saleškega, zavetnika novinarjev, se je v baziliki svetega Janeza v Lateranu začel Jubilej vseh, ki delajo v svetu komunikacij komunikacij. Papežev generalni vikar za rimsko škofijo, kardinal Baldo Reina, je v pridigi poudaril pomen „krotke komunikacije“, ki sledi zgledu Jezusa in sodeluje z resnico. Pred sveto mašo je bilo spokorno bogoslužje. Obojega so se udeležili tudi novinarji iz Slovenije.
Srce in upanje sta ključni orodji, ki jih mora uporabljati vsak novinar, da obvešča, komunicira in pripoveduje zgodbe. Jubilej sveta komunikacij, ki se je začel 24. januarja, vabi k obnovi teh vrednot. V uvodu v dogodek sta izstopala dva dogodka: spokorno bogoslužje, ki ga je vodil pater Giulijo Albanese in sveta maša v čast svetega Frančiška Saleškega, ki jo je ob številnih duhovnikih in škofih daroval kardinal Reina. Posebno mesto v slavju je imela relikvija svetega Frančiška, ki je izjemoma prišla iz Trevisa, kjer je od leta 1913 hranjena.
Kardinal Reina je poudaril, da je Jubilej čas usmiljenja za vse. „To je čas, ko preučujemo svoje življenje v luči Božjega usmiljenja in ne le svojih grehov,“ je dejal. Ob tem je spomnil na Jezusov zgled v zgodbi o ženi, ujeti v prešuštvu. Namesto da bi obsodil, je Jezus razorožil komunikacijo s krotkostjo in resnico. Ni sodil ženske po njenem grehu, ampak je nagovoril srca tistih, ki so jo obsojali.
Kardinal je prebral tudi del poslanice papeža Frančiška za 59. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja
Zato sanjam o sporočanju, ki bi nas moglo narediti za tovariše na poti tolikih naših bratov in sester, da bi v njih v tako težkem času ponovno vžgali upanje. Sporočanje, ki bo sposobno govoriti na srce, ki ne bo vzbujalo strastnih odzivov zaprtosti in ogorčenja, ampak drže odprtosti in prijateljstva; ki bo tudi v na videz obupnih razmerah sposobno staviti na lepoto in na upanje; ki bo rojevalo zavzetost, empatijo in zanimanje za druge. Sporočanje, ki nam pomaga »prepoznati dostojanstvo vsakega človeka in skupaj prevzeti skrb za naš skupni dom« (okrožnica Dilexit nos, 217).
Jezus ženske ni obsodil, ker nas ne definira glede na naše napake. „Za Jezusa nismo skupek napak, ampak veliko več,“ je poudaril kardinal Reina. Pozval je, naj tudi sami sprejmemo ta način življenja, če želimo sejati upanje. Komunikacija, ki temelji na sojenju, vodi v razkol in uničuje dostojanstvo. Jezus je pokazal, da je srce vsakega človeka večje od njegovih napak, ter ponudil obzorje upanja z besedami: „Pojdi in odslej ne greši več.“
Jezusove besede ženi kažejo na prihodnost in obet novega začetka. „To je bil njen Jubilej,“ je dejal Reina. Povabil je vse, naj v svetu komunikacije sprejmejo Jezusov zgled ter gradijo komunikacijo, ki prepoznava dostojanstvo vsakega človeka in skrbi za skupni dom.
Med spokornim bogoslužjem so bili prebrani odlomki iz papeževe bule Spes non confundit, ki poudarja upanje kot hrepenenje po dobrem. Jubilej je priložnost za obnovo upanja in za osebno spreobrnjenje – zapustiti starega človeka in postati novo bitje.
Ob godu svete Klare je bilo posebej slovesno pri sestrah klarisah v Nazarjih. Redovnice so medse povabile celjskega škofa Maksimilijana Matjaža, ki je v samostanski kapeli daroval sveto mašo v ...
Na travniku pod svetiščem Marije, Kraljice miru na Kureščku se bo danes končal tridnevni duhovni seminar, ki ga vodi indijski karizmatični redovnik p. James Manjackal, član reda sv. Frančiška ...
V avgustovski raziskavi Utrip družbe so v Inštitutu Janeza Evangelista Kreka anketirance spraševali o njihovi oceni uspešnosti popoplavne obnove, o odgovornosti za dogajanje v Gazi, o morebitnem ...
Obhajamo 52. obletnico smrti Božje služabnice, laikinje in pedagoginje Cvetane Priol. Ob 18. uri bo na pobreškem pokopališču v Mariboru sveta maša in molitev na njenem grobu. O postopku za njeno ...
Pred nekaj meseci je izšel novi skavtski album z naslovom Gremo tja, kjer vse barve so sveta. Gre za na novo posnete skavtske pesmi, ki jih prepevajo generacije. Projekt je vodil naš tehnik Jakob ...
Bolezen modrikastega jezika, ki posebej ogroža drobnico in govedo, se, po informacijah, ki jih je zbrala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, hitro širi predvsem v zahodni polovici države. ...