Remškar in Juhant kritična

Spoznanje več | 05.12.2024, 15:04 Tanja Dominko

Priljubljenost vlade pada, tega ne more zanikati nihče, težave ima z iskanjem kandidatov za ministre, s sestavljanjem proračuna, z zdravniško stroko, pa tudi z javnostjo, čeprav se nekateri mediji trudijo pri oblikovanju pozitivne podobe Golobove ekipe. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj sta se nam v studiu pridružila akademik dr. Janez Juhant in Janez Remškar, oba aktivna člana civilne družbe in kritična do njenega položaja.

Ob sestavljanju proračuna je brez dialoga posegla v sredstva, predvidena za Računsko sodišče. Ali gre za poskus utišanja? Dr. Juhant odgovarja: »Tega ni mogoče označiti drugače, čeprav je predsednik vlade rekel, da ne gre za to. Če je tudi samo vodstvo računskega sodišča to javno povedalo, potem je popolnoma očitno, da gre za kaznovanje. Računsko sodišče je namreč vlado oziroma ministrstvo opozorilo, da ni ustrezno poslovalo. Takšno maščevanje seveda vodi v še večji kaos, ki ga imamo v državi in seveda s tem se ne moramo sprijazniti.«

Remškar pa je o tej temi dejal: »Mislim, da si predsednica ni upala jasno in glasno povedati, da je to nič drugega kot primitivno maščevanje, ne nazadnje, če Ministrstvo za zdravstvo ob tem, kar se dogaja v Mariboru na področju gradnje poslopja za potrebe onkologije, nima v svojem finančnem razrezu financ, je to popolnoma neodgovorno. Kajti to se gradi že dolgo, to je absolutno neresno s strani vlade in ministra za finance.«

 

V kakšni kondiciji zaključujemo leto 2024?

Dr. Janez Juhant poudarja, da se nekatere razlike med nami povečujejo. »Upokojenci imamo zelo različne pokojnine, zdaj se nekako te razlike skušajo še bolj zaostriti oziroma povečevati z nekaterimi popolnoma neutemeljenimi razlogi. To seveda slabi družbeno kohezijo. Če ni reda v državi, so najbolj šibki najbolj zapostavljeni in to ni prav, to je tudi slaba popotnica za Slovenijo kot državo. Na drugi strani bi rekel, da vse te stvari ljudem odpirajo oči, v tem vidim neko svetlobo, da pravzaprav ljudje vidimo, kje smo, kaj smo in da se bomo tudi v prihodnje drugače odločali. Veliko stvari je potrebnih še v tem smislu narediti. Pomembno je, da se ljudje tudi organizirano upiramo takemu delovanju, bodisi preko civilne družbe, bodisi tudi preko različnih ustanov. Mislim, da ima tudi Cerkev tu izjemno pomembno vlogo.« V nadaljevanju je omenil tudi pokop žrtev po koncu 2. svetovne vojne. V pogovoru s predsednico republike je bila sprejeta ugotovitev, da je to nujno potrebno, ampak so pri nekaterih še vedno prisotni zadržki, češ, zakaj bi jih pokopali ravno v Ljubljani. Taki zadržki so po mnenju Juhanta popolnoma narazumljivi, očitno so ljudje v ozadju, ki župana pri tem podpirajo, je ocenil. »Sam mislim, da je prav, da o tem govorimo, da se zavedamo, da ker smo ljudje, je normalno, da morajo biti Romi in tudi žrtve iz Macesnove gorice pokopani. Vsakemu človeku pripada to dostojanstvo! ... Jaz mislim, da vse te stvari nas opominjajo in vidim tudi korake, da ljudje to spoznavamo. In to je upanje za prihodnje leto.«

Janez Remškar ni tako optimističen. »Ljudje so preveč pasivni in jaz mislim, da je ena od nalog Zbora za republiko, da pokažemo, da nas je levica, politična levica pasivizirala. Jaz sem silno zaskrbljen, ker Slovenci izgubljamo svojo identiteto. Mislim, da se je treba vrniti na pravo pot, da Slovenci smo, obstojamo, imamo svoj jezik, imamo svojo kulturo, zasnovano na krščanskih temeljih. To je nesporno.«