Papež podelil blagoslov mestu in svetu | (foto: Vatican media/posnetek zaslona)
Urbi et orbi: "Naj utihne orožje v izmučeni Ukrajini!"
Novice Tanja Dominko
Papež Frančišek je tudi v tradicionalnem božičnem nagovoru mestu in svetu na Trgu svetega Petra v Vatikanu pozval h končanju vojne v Ukrajini, opozoril na obupne humanitarne razmere v Gazi ter pozval k prekinitvi ognja in izpustitvi zajetih talcev. Zavzel se je tudi za končanje spopadov v Sudanu, kjer prebivalstvo pesti tudi lakota.
Sveti oče je najprej voščil blagoslovljen Božič in dejal, da se je to noč ponovila skrivnost, ki nas ne neha spravljati v začudenje in ganotje: Devica Marija je rodila Jezusa, Božjega Sina. Ta dogodek se ponavlja, poudarja papež.
»In tako se danes, sredi porodnih bolečin našega časa, vnovič in resnično uteleša večna Beseda zveličanja, ki govori vsakemu človeku, ki govori vsemu svetu: »Ljubim te, odpuščam ti, vrni se k meni, vrata mojega srca so zate odprta!« Sestre, bratje, vrata Božjega srca so vselej odprta, vrnimo se k njemu! Vrnimo se k srcu, ki nas ljubi in nam odpušča! Sprejmimo njegovo odpuščanje, pustimo se spraviti z njim! Bog vedno odpušča, Bog vse odpušča! Sprejmimo njegovo odpuščanje!«
S temi besedami se je naslonil na jubilejna sveta vrata, ki jih je sinoči odprl pri sv. Petru. Predstavljajo Jezusa, Vrata zveličanja, ki so odprta vsem. »Ne bojmo se«, je povabil in znova spodbudil k spravi, saj Božje usmiljenje zmore vse, razveže sleherni vozel, podre vsak zid, ki ločuje, Božje usmiljenje raztopi sovraštvo in duha maščevalnosti. Pridite! Jezus je Vrata miru, je Knez miru, poudarja papež Frančišek in poziva h končanju vojn.
»Naj utihne orožje v izmučeni Ukrajini! Naj si drznejo odpreti vrata za pogajanja in za dejanja dialoga in srečanja, da dospejo do pravičnega in trajnega miru. Naj utihne orožje na Bližnjem vzhodu! Z očmi uprtimi v betlehemsko zibko se z mislimi obračam na krščanske skupnosti v Palestini in Izraelu, še posebej dragi skupnosti v Gazi, kjer so humanitarne razmere najbolj pereče. Naj se ustavi ogenj, naj se osvobodi talce in se pomaga prebivalstvu, ki je strto od lakote in vojne. Blizu sem tudi krščanski skupnosti v Libanonu, zlasti na jugu, in krščanski skupnosti v Siriji, v tem tako kočljivem času.«
Spomnil je tudi mnoge druge države, ki jih pesti humanitarna kriza, tako na afriški celini kot čez lužo. Jubilej naj bo priložnost, da se podre vse zidove ločevanja, je dejal in omenil otok Ciper. Jezus, večna Božja Beseda, ki se je učlovečila, je na stežaj odprta vrata, skozi katera smo povabljeni vstopiti, da bi odkrili smisel svojega obstoja in svetost vsakega življenja – vsako življenje je sveto! – in da bi na novo odkrili temeljne vrednote človeške družine. Povabil je k hvaležnosti tistim, ki se tiho in zvesto razdajajo v blagor drugih, pri tem omenil starše, učitelje in vzgojitelje, ki imajo veliko odgovornost, da oblikujejo prihodnje rodove; zdravstvene delavce, policiste in redarje, karitativne delavce, misijonarje. »Vsem tem želimo reči: hvala, hvala!«
Ob koncu je povabil, naj Jezusu odpremo vrata svojega srca, kakor nam je on na stežaj odprl vrata svojega Srca.
