dr. Gabriel Kavčič | (foto: STA)
S tem gremo v smer splošnega ukinjanja ugovora vesti
Slovenija | Rok Mihevc
Farmacevti v lekarnah ne bodo mogli več uveljavljati ugovora vesti. Koalicijski poslanci so namreč podprli predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti. V SDS so sejo obstruirali, v NSi so bili proti. Za komentar smo prosili moralnega teologa dr. Gabriela Kavčiča.
Druga zaposlitev?
Kot razlog, zakaj je sprememba nujna, so koalicijski poslanci v razpravi izpostavljali primer iz Lendave, ko farmacevtka stranki ni želela izdati kontracepcijskih tablet. Poslanka Svobode Andreja Živic je poudarila, da bi bila ureditev, po kateri bi pacienti po zdravila morali v drugo lekarno, nedopustna z vidika človekovega dostojanstva. Poslanka Levice Nataša Sukič pa je dodala, naj si tisti, ki menijo, da se lahko vmešavajo v zdravstveno oskrbo ali "povozijo" diagnoze zdravnikov, poiščejo drugo zaposlitev.
NSi: Neenak položaj z ostalimi zdravstvenimi delavci
Medtem so v NSi onemogočenju ugovora vesti za farmacevte nasprotovali. "Menimo, da je takšna ureditev nesprejemljiva, saj delu zdravstvenih delavcev odrekate pravico do ugovora vesti, ki jo po sedanji ureditvi imajo. Poleg tega jih postavlja v neenak položaj v primerjavi z ostalimi zdravstvenimi delavci, za katere bo še naprej veljala ureditev uresničevanja pravice do ugovora vesti, kot je zapisana v 56. členu zakona o zdravstveni dejavnosti," je povedala poslanka Iva Dimic.
Vse to me zelo skrbi in se sprašujem, kam plovemo, kaj so dolgoročni cilji takega pobalinskega zakonodajnega dogajanje.
Dr. Kavčič: Skrb in ogorčenje
Moralni teolog dr. Gabriel Kavčič meni, da nas takšna hitra sprememba lahko navdaja s skrbjo in ogorčenjem. »Prvič, očitno so vladajoči zanalašč najprej predvideli možnost ugovora vesti, da so s tem zgolj razburkali javno mnenje in po tem na tej podlagi na hitro »popravili« zadevo. Drugič, to gre v smer splošnega ukinjanja ugovora vesti, kar pomeni civilizacijsko nazadovanje in pa tudi močno krhanje standardov demokratične družbe. Tretjič, zadeva po mojem mnenju ne bi smela zdržati morebitne ustavne presoje, saj neki zakon sedaj omejuje ustavne zagotovljene pravice. Vse to me zelo skrbi in se sprašujem, kam plovemo, kaj so dolgoročni cilji takega pobalinskega zakonodajnega dogajanje.«
