Hvaležni smo za lastno državo, a v njej je vse manj pravice za vse

Cerkev na Slovenskem 20. 12. 2024, 14:01 s. Meta Potočnik

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je sinoči daroval sveto mašo za domovino, saj se na praznik dneva samostojnosti in enotnosti spominjamo razglasitve izidov plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti države Slovenije leta 1990. Poudaril je nujnost pravičnosti za vse in jasno povedal, česa vse so ljudje v naši državi naveličani, med drugim birokracije, nadzora in poseganja v osebno svobodo izbire.

Samostojna država je največji spomenik

Na božič se spominjamo Kristusovega rojstva, ko je prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, prišla na svet. Dan za to lučjo, ki je namenjena in podarjena vsem ljudem, pa je 26. decembra leta 1990 zasvetila luč svobode in demokracije tudi za našo državo, je uvodoma dejal Zore. »Danes smo najprej praznični. Kajti samostojnosti in neodvisnosti naše države nihče ne more ukiniti. Lahko ukinjajo ustanove in spominske dneve, a največji spomenik samostojnosti in neodvisnosti naše države, s tem pa tudi vsem tistim, ki so v politiki, gospodarstvu, pa tudi v uporu z orožjem osamosvojili našo državo, je prav ta država kot taka. Samostojna in neodvisna Slovenija je največji spomenik naše osamosvojitve in ista država je najbolj zgovoren muzej osamosvojitve.«

Pravice in pravičnosti ni za vse enako

Ob pogledu na politično in družbeno krajino pa nadškof ugotavlja, da se je slovenski raj žal spremenil v bojno polje nepravičnosti: »V prvem berilu nam je Izaija spregovoril o puščavi, ki je postala sadovnjak. A da bo ta sadovnjak ostal sadovnjak, mora v njem stanovati pravica in prebivati pravičnost. Za koga? Za vse. Brezpogojno za vse. Takoj ko se začne pravica meriti z različnimi vatli in pravičnost odmerjati z različnimi utežmi, ostane samo še govorjenje o pravici in o pravičnosti, pravice in pravičnosti pa v resnici ni več. Če je ni za vse in če ni za vse enaka, potem je ni. Pa naj se različne ustanove na ves glas sklicujejo na pravno državo in na vladavino prava, vse to ostanejo prazne puhlice, ki so namenjene ustvarjanju prividov, resnica pa je daleč od tega.«

Politiki preveč skrbijo zase

Prva v tej skrbi za našo državo je poklicana politika. Politiki so namreč obljubljali skrb za skupno dobro vseh prebivalcev te države, da bodo za državo skrbeli v skladu z zakoni in svojo vestjo. »Na tem mestu bi rad navedel besede italijanskega politika Igina Giordanija, ki je bil družinski oče, pisatelj in novinar, ki je živel v zgodovinskem trenutku, ki ga je zaznamovala diktatura. Svojo izkušnjo je izrazil z besedami: »Politika je – v najbolj dostojanstvenem krščanskem smislu – služabnica, ki ne sme postati gospodarica: ne sme postati zloraba, ne nadvlada, ne dogma. V tem je njena vloga in dostojanstvo: biti mora socialna služba, ljubezen v dejanju, prva oblika ljubezni do domovine.«

Ljudje niso naveličani uprave in javnih služb, saj vedo, da je skupno življenje potrebno urejati, zanj skrbeti in ga organizirati. Naveličani pa so politike, ki je zaporedje prepirov in kratkovidnega upravljanja javnih zadev.

Ljudje so naveličani birokracije in prepirov

Zore opaža, da so ljudje utrujeni od dela, ki ne zadošča za preživetje, utrujeni so od birokracije, od obsedenosti z nadzorom, ki vsakega državljana obravnava kot nekoga, ki ga je treba nadzorovati, namesto kot osebo, ki je odgovorna za skupno dobro. Ljudje niso utrujeni od življenja v družini, saj je družina prva vrednota, najbolj potrebna za življenje družbe in Cerkve. Utrujeni so zaradi ozračja brez upanja, ki zastruplja misli, sanje, čustva, zaradi česar si veliko mladih ne želi življenja.

»Ljudje niso naveličani uprave in javnih služb, saj vedo, da je skupno življenje potrebno urejati, zanj skrbeti in ga organizirati. Naveličani pa so politike, ki je zaporedje prepirov in kratkovidnega upravljanja javnih zadev. Utrujeni so od javnih služb, ki jih silijo k uporabi zasebnih storitev, upravljanja, ki ne zna ovrednotiti pobud za izobraževanje, oskrbo, gradnjo in zdravstvo. Naveličani so opravljanja, ki diskreditira ljudi. Ljudje niso naveličani dobrega obveščanja, naveličani po so obveščanja, ki pobira smeti življenja in jih prikazuje, kot bi to bilo življenje, utrujeni so od novic, ki povečujejo zlo in se ne menijo za dobro.«

Zato, ker smo hvaležnosti za našo državo, bomo vedno jasno povedali, kaj zahtevamo od tistih, ki so prevzeli odgovornost v politiki, je še dejal Zore.