Ministrstvo zavrnilo pobudo za podaljšanje gnojenja
Kmetijstvo | 13.11.2024, 08:59 Robert Božič
»Glede na razpoložljive podatke ugotavljamo, da nepredvidene ali izjemne okoliščine zaradi poplav niso nastale, prav tako kmetijska zemljišča niso bila poplavljena in tla zasičena z vodo v obdobju dvajsetih dni pred začetkom prepovedi gnojenja, zato v skladu s petim odstavkom 8. člena uredbe obdobja gnojenja ni mogoče podaljšati,« piše v odgovoru Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, s katerim so zavrnili prošnjo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, da bi na nekaterih območjih Slovenije, zaradi prevelike namočenosti tal, dovolili podaljšanje obdobja gnojenja s tekočimi organskimi gnojili.
Po izjemno obilnih padavinskih dogodkih v septembru in oktobru, se predvsem kmetje na območju Ljubljanskega Barja, v okolici Grosuplja in Kočevja, pa tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije srečujejo z dejstvom, da so tla zaradi visoke podtalnice, ki je posledica teh padavinskih dogodkov in neustreznega vzdrževanja mreže odvodnih kanalov ter jarkov, da so tla premokra in nenosilna. To onemogoča spravilo poljščin, setev ozimin in na travnikih razvoz tekočih organskih gnojil.
KGZS: »Na zemljiščih ni možen prehod s težjo kmetijsko mehanizacijo ...«
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zato v začetku novembra na Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano naslovila pobudo, da se kmetom na teh področjih omogoči podaljšanje dovoljenega obdobja gnojenja s tekočimi organskimi gnojili, ki se sicer izteka v petek 15. novembra.
Ministrstvo: »Stanje nadpovprečno suho ...«
Kljub temu, da je bila pobuda je bila podprta z zadnjimi podatki s terena, ki jasno kažejo na težave, pa v odgovoru ministrstva, pod katerega je podpisana državna sekretarka Maša Žagar navajajo, da Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov »omogoča podaljšanje obdobja gnojenja v primeru izrednih vremenskih razmer in sicer, če gre za nepredvidene ali izjemne okoliščine zaradi poplav in so bila kmetijska zemljišča poplavljena in tla zasičena z vodo v obdobju dvajsetih dni pred začetkom prepovedi ter zato razvoz gnojil in gnojenje v predpisanih rokih nista bila mogoča.«
Ministrstvo svojo odločitev utemeljuje s podatki Sušomera: »V svoji pobudi sicer pravilno navajate podatke o izredno namočenem septembru in začetku oktobra, vendar pa so bile zadnje obilnejše padavine med 20. in 23. oktobrom. Po teh datumih omembe vrednih padavin v Sloveniji ni bilo. Stanje vodne bilance površinskega sloja tal ARSO sproti beleži v orodju "Sušomer", ki je dostopno na spletnem naslovu:
https://www.meteo.si/uploads/probase/www/agromet/bulletin/drought/sl/
Pod zavihkom "Stanje vodne bilance površinskega sloja tal" so za vseh 15 regij dostopni podatki iz reprezentativnih meteoroloških postaj o količini padavin, ki jim je odšteta potencialna evapotranspiracija. Za oceno trenutnih sušnih razmer se časovno okno zadnjih 30 dni primerja z obdobjem 1991-2020 in iz podatkov sledi, da je trenutno gleda ta kriterij stanje nadpovprečno suho. To velja za celotno Slovenijo (z izjemo Posočja),« še piše v odgovoru kmetijskega ministrstva.
Brez empatije do kmetov, ki jih birokratsko določeni roki stiskajo ob zid
Odgovor ministrstva, ki ga je poslalo v Tednu slovenske hrane, ko smo priča različnim izjavam, kako je potrebno podpreti slovensko pridelavo hrane, je poveden. Čeprav bi si uradniki, če kot kaže navedbam KGZS in njenih kmetijskih svetovalcev ne verjamejo, lahko sami ogledali stanje in tudi ugotovili, da težave so, ter jih pomagali rešiti, se raje zatekajo k odločanju glede na podatke spletnih aplikacij, ki so s svojo natančnostjo in zaradi povprečenja, omejeni.
Kmete s takim načinom odziva pritiskajo ob zid in jih silijo, da kmetijska opravila, zato da ne bodo kršili birokratsko postavljenih rokov, opravljajo v neugodnih talnih razmerah, izven meja racionalnega.