Naš gost: dr. Ludvik Toplak

Naš gost | 14.10.2024, 18:36 Tanja Dominko

Dr. Ludvik Toplak, pravnik in rektor, nekdanji veleposlanik, je v svoji bogati karieri pustil pečat na številnih področjih, vključno z diplomacijo in politiko. Njegovo življenje se je začelo v težkih razmerah, ko je bil kot dojenček prepuščen usodi sredi vojne. Njegova družina je doživela mnoge tragedije, vendar je kljub temu uspel odrasti v ljubeči in podporni družini, ki mu je omogočila izobraževanje.

Spominja se nekega partijskega sestanka ...

Dr. Toplak je obiskoval gimnazijo v Ptuju, tam je stanoval pri notarski družini, ki je več gimnazijcem nudila streho nad glavo in dober zgled pomena izobraževanja in trdega dela, nato se je odločil za študij prava. Prepričan, da lahko kot pravnik naredi veliko dobrega, je svoje znanje nabiral na različnih pravnih fakultetah, tudi na univerzi v New Yorku, kjer je magistriral. V odvetniške vode se ni podal, saj je med pripravništvom na sodišču zbolel na glasilkah in tako ugotovil, da advokatura ni zanj. Med podiplomskim študijem v Beogradu je bil zraven, ko so pripravljali ustavne amandmaje. Spominja se nekega partijskega sestanka, na katerega ga je povabil eden od sošolcev. »In sem šel. In slišim prvi stavek. Kdo od vas se strinja z ustavnim amandmajem, da je republika suverena država, ta je zločinec, ker deli srbski narod v več suverenih držav. Tako se je potem nadaljevalo. In videl sem, da so vsi tisti najbolj radikalni študenti naenkrat začeli napredovati in prevzemati odgovorne funkcije. To je bila zame velika šola. Dva profesorja so deklaratorno diskvalificirali in jih izključili.«

Dr. Toplak je nato prešel v akademske vode, med drugim je poučeval na višji pravni šoli v Mariboru, nato sodeloval pri ustanavljanju podjetja Iskra Delta, kjer je pomagal povezati strokovnjake iz vsega sveta.

In videl sem, da so vsi tisti najbolj radikalni študenti naenkrat začeli napredovati in prevzemati odgovorne funkcije. To je bila zame velika šola.

Procesi osamosvajanja in demokratizacije

V 80. letih prejšnjega stoletja je dr. Toplak aktivno sodeloval v političnih procesih osamosvajanja in demokratizacije Slovenije. Njegova zveza z dr. Jožetom Pučnikom je bila ključna, saj sta delila vizijo svobodne in demokratične Slovenije in tako je tudi dr. Toplak prispeval k oblikovanju vizij za slovensko prihodnost. Da to ni bilo enostavno, se je pokazalo konec 80. let, ko je Pučnika povabil na omizje v študentsko naselje, kjer so govorili o dilemah slovenskega kmetijstva. »Povabili smo ministra za kmetijstvo Janeza Perovška, profesorja Ivana Turka, profesorja agroekonomije iz Biotehnične fakultete, novinarja Dela Jožeta Petka in Jožeta Pučnika. Ko je minister za to izvedel, je rekel, da s Pučnikom ne mara sedeti za skupno mizo. Sem rekel, da bomo dali vsakemu svojo mizo. In je dejal, da ne mara polemizirati z njim in mu dajati avtoritete. Turk pa je rekel, če si Perovšek dovoli, da s Pučnikom ne sedi, si jaz dovolim, da s Perovškom ne sedim. In tako je sedel za mizo Janez Perovšek, profesor Turk je sedel v prvi vrsti, jaz nekje v drugi, Pučnik pa v sedmi vrsti. Ampak to je bil razlog in še druge okoliščine, da so takrat Pučniku preklicali pogojni odpust iz zapora, ker je obstojal sum, da bo storil novo kaznivo dejanje. Njega so poklicali v vojsko, jaz pa sem dobil odločbo, s katero se razveljavi odložitev vojaškega roka in priložen poziv. Opozorili so me, da če bodo to študenti izvedeli in če bo nastal kak nemir, mi pet let zapora pred vojaškim sodiščem ne uide. In zato sem odšel k vojakom, nikomur povedal, razen doma v družini.«

Kritičen do privatizacije

Po osamosvojitvi je dr. Toplak izpostavil nujnost pravične privatizacije, saj je menil, da je potrebno ohraniti skrb za delavce in pravično distribucijo premoženja. Kritičen je bil do privatizacije, ki je sledila. »Mislim, da smo proces izpeljali nezakonito in neustavno. Tako kot je bila nezakonita in neustavna in nepravična nacionalizacija, tako je bila nepravična privatizacija.« In tako je po letu dni vrnil poslanski mandat in se znova podal v akademske vode.

Njegovo delo v diplomaciji, ko je leta 2002 postal veleposlanik pri Svetem sedežu, je bilo še eno od njegovih pomembnih prispevkov k uveljavljanju Slovenije na mednarodnem prizorišču. »Tudi to je bil lep čas, zanimiv čas, posebej za Slovenijo, tudi za slovenskega veleposlanika pri Svetem sedežu, papež sveti Janez Pavel II. je bil izjemno naklonjen malim narodom v Evropi. On je živel v veri enakopravnosti narodov in jezikov v Evropi.«

Papež sveti Janez Pavel II. je bil izjemno naklonjen malim narodom v Evropi. On je živel v veri enakopravnosti narodov in jezikov v Evropi.

Poslanstvo univerze je, da vključi svetovno znanje in ga prenese domov

Znanje in izkušnje, ki jih je pridobil v tujini in doma, so dr. Toplaka vodile do ustanovitve Alma Mater Europea, zasebne univerze, ki nudi fleksibilno in inovativno izobraževanje ter se osredotoča na razvoj primerjalnih in interdisciplinarnih znanj. Jezi ga, ker se premočno poudarja, da gre za zasebno univerzo. »V Sloveniji to razliko smo začeli delati zadnjih deset let. Po nepotrebnem. Univerza je univerza. Poslanstvo naše univerze pa je, da vključi svetovno znanje in ga prenese domov. Iz svetovnih centrov znanja. Zato delamo pod pokroviteljstvom Evropske akademije znanosti in umetnosti, kjer je več dva tisoč aktivnih akademikov, med njimi 37 Nobelovcev. Vsi so povabljeni, da sodelujejo pri razvoju programa in pri razvoju inštitucije. Nam pa gre za to, da v srednjeevropskem prostoru ustvarimo fleksibilno univerzo, ki bo odgovarjala na aktualno vprašanje časa in razvijala tiste programe, ki jih druge univerze ne izvajajo.«

Akademsko in strokovno delo dr. Ludvika Toplaka je bilo leta 2022 odlikovano z zlatim redom za zasluge Republike Slovenije za izjemen prispevek k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije ter njeni mednarodni in akademski uveljavitvi. Ob svojem 82. letu je naš gost še vedno aktiven, njegovo vedenje in modrost pa ostajata navdih mnogim generacijam pred njim. V prihodnosti si želi enotne in odgovorne Slovenije, kjer se spoštuje enakost pred zakonom in svobodo posameznika.