Bodimo pošteni, že od antike naprej so se pedagogi jezili nad vtikanjem staršev

Svetovalnica 14. 10. 2024, 08:29 Nataša Ličen

Celotna zgodovina izobraževanja je polna misli, da starši niso nujno najboljši vzgojitelji, je v pogovoru za jutranjo svetovalno oddajo povedala mag. Darja Vesel Barborič, socialna pedagoginja. Otroka vzgaja tudi družba, šolski sistemi, velikokrat stari starši. A. M. Slomšek se je tudi zelo jezil nad mamami, kako morajo učeniki tu narediti red.

Mama in oče svoje vzgojno delo končata na šolskem pragu.

»Sistem in zakonodaja dopuščata vse več pristojnosti staršem, da se njihova vzgoja prenaša v šolski način dela. Ne pomeni, da so starši danes toliko slabši vzgojitelji, kot so kadarkoli bili, le da z vstopom starševske vzgoje v šolski sistem, otroci ostanejo brez možnosti drugačnega prostora, ki bi jih morda bogatil. Doma je tako, kot ste se dogovorili, v šoli pa je drugače. In ta dva prostora lahko krasno sodelujeta med seboj.«

Bolje je pomagati otroku pri učenju za dvojko, kot toliko časa pritiskati na šolo, da s pogoji popusti in mu omogoči dvojko.

O klimi v šolskem prostoru smo se pogovarjali z mag. Darjo Vesel Barborič, ki pravi, da ni idealna. Izzivov je iz leta v leto več. Stvari postajajo vse težje, pravi in doda: »Saj to ni nič novega, težave se vlečejo iz preteklih let, ki jih žal nismo uspešno reševali. Sodelovanje s starši postaja uteženo, učiteljev je vse manj, vtis je kot da se zbornice praznijo.«

Mag. Darja Vesel Barborič: »Občutek, da kolegice in kolegi odhajajo, tudi za tiste, ki ostajamo, ni najbolj prijeten. To seveda tudi za otroke ni najbolje, ker z nadomestnim poukom nimajo prav zares kakovostnega poučevanja. Tisti, ki ostajamo v šolah, imamo veliko dela. Zahtevne razmere se kažejo tudi z vse večjim pritiskom, ki ga čutimo. Hkrati pa zakonodaja oziroma odločevalci ne sledijo temu. Lahko bi razrahljali birokratske obveznosti. Učitelj je z njimi precej obremenjen. Izzivi so skratka mnogovrstni.«

Pogosto izrečemo kritiko na račun učiteljev, kaj pa, če jih ne bi imeli?

»Starši seveda vzgajajo svoje otroke na način, ki jim je najbližji. Ne vedno na podlagi tega, kar bi otroci potrebovali. Včasih vzgajamo tudi na podlagi tega, kar mi mislimo, da otroci potrebujejo, čeprav morda to ni najbolje zanje v tistem trenutku. Tu prihaja do določenega razkoraka.«

Odmikanje ovir, za kar se starši včasih tako potrudijo, zares ne pomaga.

»Včasih vzgajamo iz zgodbe, ki smo jo mi doživeli. Recimo, nam je bilo hudo, ker je bil oče z nami prestrog ali smo morali vse popoldneve delati za šolo, in pri svojem otroku potem naredimo ravno obratno, zato da bi ga obvarovali pred neprijetno izkušnjo. Številni pedagogi v zgodovini so se pritoževali nad vstopom staršev v izobraževalni in poučevalni prostor.«

»Pri vzgoji je kar nekako obveljala ideja, da bolj kot bomo otrokom odnesli težave, se čim bolj potrudili zanje - da jim bo res dobro, bolje bo zanje. Vendar, pod črto, to ne pomeni, da bo res tako. Otroci seveda potrebujejo pomoč, našo oporo pri soočanju s težavami, ne pa, da se mi odločimo, da težav ne bodo imeli. Bolje je otroku pomagati pri učenju za dvojko, kot toliko časa pritiskati na šolo, da mu le-ta s prilagoditvami omogoči oceno dve. Kakšno sporočilo bo ob tem dobil otrok? Otrok, ki mu je oceno »zrihtala mama« ve, da sam, s svojim znanjem in delom, ni prišel do nje, dobro ve, da so mu bile le okoliščine toliko olajšane. To pa v kakovostnem smislu na njegovo samopodobo ne vpliva dobro. Nauči se le - kot rečemo pogovorno, da lahko prehiteva po desni.«

 

Darja Barborič Vesel, mag. socialne pedagogike, si je izkušnje dolga leta nabirala kot mentorica različnih skupin. Sodelovala je v številnih projektih, namenjenih najstnikom, ki jih je socialno okolje označilo kot problematične. Ukvarja se z usposabljanji za boljše odnose v skupinah in razreševanje konfliktih situacij. Pogosto svetuje staršem ob vzgojnih zagatah ter predava skupinam staršev, vzgojiteljic in učiteljev. Zadnja leta sodeluje pri izvajanju študijskega programa Pedagoške fakultete. Posebej jo zanimajo teme avtentičnosti, asertivnosti in avtoritete, kompleksnosti človeka in preprostosti rešitev. Zaposlena je na osnovni šoli kot učiteljica dodatne strokovne pomoči in svetovalna delavka. Občasno napiše članek, zadnje čase tudi zgodbe. V letu 2022 je izdala priročnik za učitelje Vija vaja ven - izzivi in realnosti motečega vedenja v šoli.