Kaj bo odločilo ameriške volitve?

Pogovor o | 03.10.2024, 09:25 Andrej Šinko

V Združenih državah Amerike bodo čez mesec dni volili predsednika države. V boju za omenjeni položaj sta nekdanji predsednik in republikanski kandidat Donald Trump ter aktualna podpredsednica in kandidatka demokratov Kamala Harris. Omenjena kandidata sta do zdaj imela eno televizijsko soočenje, sicer pa sta osredotočena v kampanjo na terenu.

Ferfila: Zadeva še ni odločena

Predsedniška tekma med Trumpom in Harrisovo ostaja precej odprta, saj del volilnega telesa še ni sprejel odločitve o izbiri, prav tako pa lahko k zmagi enega ali drugega prispeva specifičen volilni sistem. Ta temelji na glasovanju elektorjev, zato so ključne zmage kandidatov v tako imenovanih nihajočih državah, ne pa skupno število glasov na nacionalni ravni. »Težko bi rekli, da je eden ali drugi v prednosti. Morda v javnomnenjskih raziskavah nasploh res demokrati vodijo, ampak v teh glavnih neodločenih državah, ki jih je sedem, je nekje v prednosti Trump nekje Harrisova, vendar Trump je v prednosti za več v posameznih državah. Tako, da bi rekel, da zadeva še ni odločena,« ocenjuje poznavalec ameriške politike dr. Bogomil Ferfila.

Balanč: Trump nagovarja z ilegalnim priseljevanjem

V ospredju predvolilne kampanje v Združenih državah Amerike so praviloma domače teme, zlasti gospodarstvo in standard ljudi. Američane zelo zanima pod katero vlado so imeli nižje davke, nižjo inflacijo, posledično pa več razpoložljivih sredstev. To daje nekaj prednosti Trumpu, saj je inflacija v obdobju Bidnove administracije bila precej visoka. Zlasti v nekaterih neodločenih državah so tudi precejšnje težave z migranti, volivce tam pa skuša nagovoriti tudi Trump, ki je v primeru zmage napovedal množične deportacije nezakonitih priseljencev. »Njemu je vseeno ali so izgubili Kalifornijo za milijon ali deset milijonov glasov. Osredotočil se je predvsem na zvezne države, ki imajo v zadnjih letih negativne izkušnje z ilegalnim priseljevanjem. In z zelo radikalno retoriko skuša nagovarjati te volivce,« je dejal politolog Klemen Balanč.

Fink: O atentanu se ne govori

Kampanjo sta zaznamovala tudi dva poskusa atentata na Trumpa. V enem ga je krogla zadela v uho. Zato se postavlja vprašanje, kakšen bo vpliv tega na volitve. Pravnik na področju mednarodnih odnosov dr. Andrej Fink meni, da je to težko oceniti, vendar pa opozarja, da se v medijih zdi, kot da ni bilo atentata. »Nisem zasledil, da bi veliko govorili o atentatu. To neomenjanje atentata je zame tudi nek pokazatelj, da je morda nekaj bilo v ozadju, in bi to lahko prevesilo nagibanje volivcev v prid Trumpu. To je zanimiva stvar, za katero pa še ne vemo, kakšne učinke bo imela.«

Bo na odločanje volivcev vplivalo tudi dogajanje na Bližnjem vzhodu?

Zagotovo več pozornosti kot v preteklosti je v predvolilnem času deležna tudi zunanja politika. Sogovorniki se strinjajo, da zaostrovanje konflikta na Bližnjem vzhodu lahko bolj škodi demokratom, v zvezi z Ukrajino pa pričakujejo, da bi se politika do nje lahko spremenila zlasti, če bi na volitvah slavil Trump, saj kot je omenil dr. Ferfila, so oblasti v Kijevu zavezništvo sklenile bolj z demokratsko stranko kot z ameriško politiko.

Glede odnosov s Kitajsko pa po besedah sogovornikov ni pričakovati sprememb, saj se tako republikanska kot demokratska stranka zavedata izzivov, ki jih imajo Združene države Amerike s Kitajsko, zlasti na gospodarskem in varnostnem področju.