Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Andrej JermanAndrej Jerman
Petra StoparPetra Stopar
Karel Smolle (foto: NSKS)
Karel Smolle | (foto: NSKS)

Karel Smolle: Proti delu ni zelišča

Slovenci po svetu | 30.09.2024, 07:00 Matjaž Merljak

Koroški Slovenec Karel Smolle, pravnik in politik, je septembra dopolnil osemdeset let, a je še vedno dejaven, razpret med avstrijsko Koroško in Dunajem. Kar dvakrat je bil izvoljen v avstrijski parlament na Dunaju. Ustanovil je krovno organizacijo avstrijskih manjšin CAN. Še pred osamosvojitvijo je bil uradni predstavnik Slovenije v Avstriji. Letos je prejel Tischlerjevo nagrado.

Karel Smolle se je rodil 2. septembra 1944 v Borovljah, kamor je mama prebegnila pred bombardiranjem Celovca. Otroštvo je preživel v Šmarjeti v Rožu, kjer je živela babica in nato v Škocjanu v Podjuni, ob Klopinjskem jezeru, kjer je kot župnik deloval njegov stric. Tam se je Karel tudi prvič srečal s komunizmom in politiko, in sicer zaradi beguncev, ki so pribežali iz Jugoslavije. Med njimi so bili tudi slovenski duhovniki. Od njih se je naučil slovenščine in organiziranega dela, najbolj z odrskimi nastopi.

Od mame sem se naučil: Delaj in stori, govoriti je seveda tudi treba, ampak loti se dela in bo že kako ...

Šolal se je na gimnaziji na Plešivcu. Tam pa začenja Smolletovo družbeno udejstvovanje. Skupaj z Erikom Prunčem in Florijanom Lipušem so ustanovili literarno revijo »mladje«. Po izključitvi je prestopil na Slovensko gimnazijo v Celovcu, kjer je leta 1960 ustanovil Koroško dijaško zvezo. Iz gimnazijskih časov je zanimiva anekdota, kako je postal Slovenec, ko je videl, kako strah je nekatere, da niti z lastnimi otroki ne govorijo slovensko, torej v maternem jeziku. Spomnil se je stričevih besed: Sirotam, ki so v stiski, pomagaj in ne sodi jih.

Študij na pravni fakulteti na Dunaju je prekinil zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, nato je ustanovil prevajalsko pisarno in postal sodni tolmač. Čeprav je že vrsto let v pokoju, ga še vedno pokličejo na avstrijska sodišča za prevajalca in tolmača, tudi v makedonščino.

Karel Smolle z ženo Drago Jelen
Karel Smolle z ženo Drago Jelen © NSKS

Leta 1986 je ustanovil Center avstrijskih narodnosti - krovno organizacijo avstrijskih manjšin. Dvakrat - leta 1986 in leta 1988 - je bil izvoljen za poslanca v dunajskem zveznem parlamentu. Prvič na podlagi zavezništva med Koroško enotno listo in Zelenimi in drugič z Liberalnim forumom.

Nikoli ne delaj sam. Vedno si takoj ustvari skupino okoli sebe, ki ti pomaga, svetuje, te svari in popravlja, ki daje pametne misli, pa tudi nasprotne predloge.

Od leta 1959 je član glavnega obora Narodnega sveta koroških Slovencev, v letih 2009 in 2010 je bil predsednik te manjšinske krovne organizacije. Bil je dolgoletni odbornik in predsednik nadzornega sveta celovške Mohorjeve družbe. Smolle je med pobudniki za ustanovitev Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, za ustanovitev Slovenske gospodarske zveze, radijskih in televizijskih oddaj v jezikih avstrijskih narodnosti, povišanja podpor za narodne manjšine in odškodnin za žrtve nacizma.

Občutek pravičnost in konkretnosti je bil vedno v meni in če sem bil diskriminiran, tega nisem pustil pri miru, ampak sem ljudem odgovarjal: kaj pa misliš, zakaj si tako rekel itd.

Jeseni 1990 je postal uradni predstavnik vlade Republike Slovenije v Avstriji. Kasneje je bil tudi častni konzul v Celovcu.

Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta podelila mu letos podelila 45. Tischlerjevo nagrado za izredne dosežke v prid Slovenske narodne skupnosti ter ostalih narodnih skupnosti v Avstriji ter zasluge pri osamosvojitvi Republike Slovenije.

Slovenci po svetu, Naš gost
Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...

O avtorju