Papež med nagovorom kleru | (foto: Simone Risoluti/Dicastero per la Comunicazione)
Papež v Belgiji: Zlorabe spodkopljejo tudi pot vere
Papež in Sveti sedež Uredništvo Radia Ognjišče Vatican News
Danes dopoldne se je papež Frančišek v baziliki Svetega Srca v Koekelbergu v Bruslju srečal s škofi, duhovniki, diakoni, posvečenimi osebami, semeniščniki, pastoralnimi delavci in verniki. V nagovoru je dejal, da je Belgija križišče. Spomnil je, da si tamkajšnja katoliška skupnost že nekaj časa prizadeva za preoblikovanje župnij in tako dati močan zagon oblikovanju laikov. »Predvsem si prizadevate za to, da bi bili skupnost, ki je blizu ljudem, ki ljudi spremlja in pričuje z dejanji usmiljenja,« je dejal papež. Nato pa je za spodbudo skupnosti razmišljal o evangelizaciji, veselju in usmiljenju. Papež Frančišek se je v sklopu obiska po poročanju časnika Družina srečal s skupino 17 preživelih žrtev spolnih zlorab, ki so jih zagrešili duhovniki. Kot je po srečanju dejala udeleženka, se sveti oče ni opravičil, je pa spontano prosil za odpuščanje.
"Hvala za veliko delo, ki ga opravljate za pretvorbo jeze in bolečine v pomoč. Pretvoriti ga v bližino in sočutje. Zlorabe povzročijo strašno trpljenje in rane ter spodkopljejo tudi pot vere. Potrebnega je veliko usmiljenja, da ne bi s kamnitim srcem ostali pred trpljenjem žrtev, da jim damo čutiti svojo bližino in jim nuditi vso možno pomoč, da se od njih učimo biti Cerkev, ki postane služabnica vseh, ne da bi si koga podjarmila. Da, kajti korenina nasilja je v zlorabi moči, ko vloge, ki jih imamo, uporabimo za zatiranje drugih ali za manipuliranje z njimi. In usmiljenje – mislim na Petrovo službo – je ključna beseda za zapornike. To sedaj ni v besedilu. Ko vstopam v zapor, se vprašam: »Zakaj oni in ne jaz?«
Jezus nam dokazuje, da se Bog ne zadržuje daleč od naših ran in umazanije. On ve, da vsi lahko naredimo napako, vendar pa nihče ni napaka. Nihče ni za vedno izgubljen. Prav je torej, da sledimo vsem potem zemeljske pravičnosti in človeškim, psihološkim in kazenskim potem; vendar mora biti kazen zdravilo, voditi mora k ozdravljenju. Pomagati moramo ljudem, da bodo vstali in ponovno odkrili svojo pot v življenju in v družbi. Edinkrat v življenju vseh je dovoljeno gledati neko osebo od zgoraj navzdol in sicer, da bi ji pomagal vstati. Samo tako. Zapomnimo si: vsi lahko naredimo napako, nihče pa ni napaka, nihče ni za vedno izgubljen. Usmiljenje, vedno, vedno usmiljenje," je dejal papež.
Nagovor je sklenil z besedami: "Sestre in bratje, zahvaljujem se vam. Ko vas pozdravljam, bi vas rad spomnil na delo Magritta, vašega slovitega slikarja, ki nosi naslov »Dejanje vere«. Predstavlja od znotraj zaprta vrata, ki pa so v sredini vdrta in odprta proti nebu. Gre za špranjo, ki nas vabi, naj gremo onstran, naj pogled usmerimo naprej in kvišku, naj se nikoli ne zapremo sami vase. To podobo vam zapuščam kot simbol Cerkve, ki nikoli ne zapre vrat, ki vsem nudi odprtost v neskončno, ki zna gledati onstran. To je Cerkev, ki evangelizira, živi evangeljsko veselje in je usmiljena.
Sestre in bratje, hodite skupaj, vi in Sveti Duh. Udejanjajte usmiljenje. Hodite skupaj vi in Sveti Duh in udejanjajte usmiljenje. Hodite skupaj vi in Sveti Duh, da boste tako Cerkev. Brez Duha se ne zgodi nič krščanskega. Tega nas uči Devica Marija, naša Mati. Ona naj vas vodi in varuje. Vse iz srca blagoslavljam. In, prosim vas, ne pozabite moliti zame. Hvala!"
