Zakaj se nekateri bojijo resnice?

Novice | 23.08.2024, 13:16 s. Meta Potočnik

Obhajamo 16. evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Leta 2009 ga je določil Evropski parlament, Slovenija ga obeležuje od leta 2012. Žal pri nas številni ljudje še vedno branijo komunizem, na kar spominjajo nepokopane žrtve II. svetove vojne in lanska ukinitev 17. maja kot dan spomina na žrtve komunizma.

Pakt pakt Molotov-Ribbentrop leta 1939

Za dan spomina je evropski parlament izbral dan, ko sta nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza leta 1939 sklenili pakt Molotov-Ribbentrop, ki mu je sledil začetek druge svetovne vojne. Podatki o tem, koliko žrtev po svetu so povzročili fašizem, nacizem in komunizem so različni, zagotovo pa je bilo žrtev več deset milijonov. Seveda ne moremo spregledati, da so vsi trije nastali prav na evropskih tleh.

Romana Bider: Samo integriran spomin pomeni, da ima narod zdravo korenino

»Tak dan je pomemben, saj je vsak narod skupnost spomina. In v ta spomin mora biti zajeto vse, kar se je zgodilo. Pri nas pa imamo težavo, saj je del narodovega spomina ali nenehno zmanipuliran ali pa preprosto izpade, kot da ga ni bilo. To preprosto pomeni, da je narod krhek in mu grozijo razne nevarnosti, ker samo integriran spomin pomeni, da ima narod zdravo korenino. Seveda je strašno, kar se nam je zgodilo med vojno po njej, še bolj strašno pa je, da tega nekateri nočejo sprejeti,« je za naš radio povedala voditeljica civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider.

Žal nekateri pri nas še vedno nimajo komunizma za totalitarizem, saj je Golobova vlada 17. maj kot dan spomina na žrtve komunizma lani ukinila: »To je za obstoj naroda smrtno nevarno, zato se moramo na različne načine truditi vsi, da strašne zgodovinske dogodke obdržimo v spominu. Da pokopljemo vse mrtve. Zame je katastrofa, da se ne moremo dogovoriti, kje bomo pokopali kosti pobitih.«

Evgen Bavčar: Evropa izgublja tla pod nogami

Filozof Evgen Bavčar, ki živi v Parizu meni, da danes Evropo držijo skupaj le ekonomski interesi in ne moralna in vrednostna načela, ki so branik pred nevarnostjo totalitarizmov. Ob tem je omenil Francijo, ki je dala krščanstvo na stran, čeprav je eden močnih temeljev Evrope, zdaj pa državljanom vsiljuje laičnost, kar prevzemajo tudi druge države: »Laičnost je postala neka prikrita oblika ideologije. Sovražni in nestrpni so do vseh religij. No, islam se temu kar upira, kristjani pa so bolj krotki in pravijo, da je rešitev v ljubezni.«

Dogodki v Sloveniji

Že opoldne je delegacija NSi položila venec pred spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu.

Delegacija Študijskega centra za narodno spravo, Vojaškega vikariata Slovenske vojske in Nadškofije Ljubljana bo popoldan položila cvetje pred spominskimi obeležji v Ljubljani – ob spominski plošči pred ameriškim veleposlaništvom, pred zaporniškimi celicami na Beethovnovi in pred spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu. Zatem bo v stolnici sv. Nikolaja potekala maša, ki jo bo daroval pomožni škof Anton Jamnik, sledila bo še akademija s slavnostnim nagovorom nekdanjega predsednika Boruta Pahorja.

Ob tem bodo v nekdanjem taborišču Kidričevo ali Šterntal na Štajerskem odkrili spominsko ploščo, posvečeno žrtvam medvojnega in povojnega nasilja. Blagoslovil jo bo mariborski nadškof Alojzij Cvikl, slavnostni nagovor pa bo imel teolog dr. Ivan Štuhec.

V nedeljo pa bo v Rovtah ob 15. uri tradicionalna sveta maša za vse žrtve 1. in 2. svetovne vojne ter povojne žrtve župnije Rovte. Somaševanje bo vodil Franci Petrič, zbrane pa bo po maši nagovoril prof. dr. Boštjan M. Turk.