Goran Novkovič | (foto: ARO)
Novković: Čas je, da začne politika znova podpirati srednja podjetja
Slovenija Petra Stopar
V reviji Podjetna Slovenija so že sedmo leto zapored objavili lestvico najboljših petsto malih in srednjih podjetij (MSP) pri nas. Že drugič se je na vrh zavihtelo velenjsko podjetje za pogone, ventile in regulatorje ogrevanja Firšt. Na drugem in tretjem mestu sta podjetji Uvecto in Maksim. Ob tem urednik Goran Novković poudarja, da je čas, da tudi politika premisli svoje ukrepe in začne znova podpirati srednje gospodarstvo.
Osnovno merilo za uvrstitev na lestvico 500 najboljših MSP je dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo EBITDA, ki pri podjetju Firšt znaša 9,79 milijona evrov. Lastniki so Franc Firšt, Elizabeta Firšt in Bernardka Bider. Podjetje je tako lani kot predlani ustvarilo več kot 26 milijonov evrov prihodkov in po več kot šest milijonov evrov čistega dobička. Lanska dodana vrednost na zaposlenega se je po podatkih hiše Dun & Bradstreet ustavila pri 213.502 evrih, so povzeli pri reviji.
Firštu sta na lestvici sledili podjetji Uvecto (9,75 milijona evrov EBITDA) in Maksim (9,52 milijona evrov EBITDA), več kot devet milijonov evrov EBITDA, in sicer 9,16 milijona evrov, pa je zabeležilo še podjetje Lumentum. Deseterico lestvice najboljših 500 MSP v Sloveniji zaključujejo podjetja Gorenjske elektrarne, Lajovic Tuba, Marovt, Hyla, Kronoterm in Avtotransporti Kastelec.
Že ob lanski objavi lestvice so pri Podjetni Sloveniji ugotavljali, da je bilo pri vrhu kar nekaj podjetij, katerih dejavnost je bila povezana z elektrifikacijo in trajnostjo, letos pa se ta trend po besedah urednika Novkovića nadaljuje. Tako Firšt dokazuje, da »se splača jahati na trendih elektrifikacije in zelenega prehoda«. Zelo pomembno je po njegovem mnenju tudi to, da je Slovenija dobila sloj srednjih podjetij, ki so že zelo blizu velikim podjetjem, tem, ki so v Nemčiji poznana kot Mittelstand: »Zato, ker smo na nek način Nemcem in Avstrijcem v preteklosti zavidali, da imajo močan sloj, predvsem družinskih ali pa tudi drugačnih podjetij v zasebni lasti, ki jih je veliko, ki niso prevelika in megalomanska, ampak so močna v svojih nišah. To smo mi dobili. Februarja smo ugotovili, da je v Sloveniji takšnih že tretjina med največjimi 600 podjetji.«
Nemcem in Avstrijcem v preteklosti zavidali, da imajo močan sloj, predvsem družinskih ali pa tudi drugačnih podjetij v zasebni lasti, ki jih je veliko, ki niso prevelika in megalomanska, ampak so močna v svojih nišah. To smo mi dobili.
Ob tem si Novković upa trditi, da slovensko malo in srednje podjetništvo nikdar prej ni bilo v tako dobri kondiciji, kot je zdaj, podpora vlade oziroma političnih odločevalcev temu delu gospodarstva pa je po njegovem mnenju zadnjih nekaj let, tudi še v času pred covidnimi ukrepi, nezadostna. »Covidni ukrepi so bili zelo pro-gospodarski, ampak splošni razvojni ukrepi pa tudi takrat ne,« je prepričan. To se vidi po eni zadevi, ki ni tako pozitivna, namreč, da se EBITDA najboljših 500 podjetij v zadnjih dveh ali treh leti v povprečju kaj veliko ne povečuje, razen z inflacijo, nadaljuje Novković.
»To pomeni, da podjetja nimajo več zagona, ki so ga imela od leta 2014 naprej, ko so ustvarjala bistveno več dobička vsako leto in imela osnovo za razvoj. In čas je v bistvu, da tudi politika malo premisli o svojih ukrepih in začne zopet podpirati srednje gospodarstvo, predvsem tista podjetja, ki so zelo pragmatična, fleksibilna in prilagodljiva na različne razmere. To so običajno nišna srednja podjetja, ki ravno zato, ker so zelo prilagodljiva, zelo hitro lahko preživijo tudi krizno obdobje.« Meni, da v zadnjih 30 letih nismo izkoristili prednosti, ki smo jo imeli pred vzhodnoevropskimi državami. »Zdaj smo tam, kjer je Češka, vsako leto so nam bližje tudi drugi. Predvsem bi lahko bili bistveno bližje razvitim državam, če bi imeli še več takšnih podjetij,« je prepričan urednik revije Podjetna Slovenija.
Čas je, da tudi politika malo premisli o svojih ukrepih in začne zopet podpirati srednje gospodarstvo, predvsem tista podjetja, ki so zelo pragmatična, fleksibilna in prilagodljiva na različne razmere.
So pa na njihovi lestvici tudi nekateri novi obrazi slovenskega podjetništva, letos so izpostavili štiri s posebnimi podjetniškimi zgodbami. Prvo tako podjetje je Fortis Maribor, ki ga vodi Andreja Ahman Wargazon. Ta je vsem delavcem omogočila različne terapije tako, da je zaposlila fizioterapevtko. Simon Bastl ima medtem s solastniki na letošnji lestvici tri podjetja: Maksim, Container in Pocinkovalnico. V tej skupini skrbijo tudi za elektrifikacijo največjega rudnika bakra na svetu. Vasja Hramec in Melvis Haskić iz Avantpacka sta priložnost našla v industriji bioplastike. Njihove biorazgradljive vrečke kupuje največja evropska živilska trgovska družba. Andrej Lapajne, ki je na čelu podjetja Zebra BI za vizualizacijo podatkov, pa se je odločil podjetje preoblikovati v delniško družbo. Želi si delavskega delničarstva, so navedli pri reviji.
Rezultate so pregledali tudi v luči regij. Kot najbolj podjetniška statistična regija v Sloveniji se je izkazala Savinjska, ki zajema tudi Šaleško. »Tri podjetja iz te regije so med prvo deseterico na nacionalni lestvici Top 500 MSP. Poleg tega je vseh 10 podjetij z vrha regijske savinjske lestvice najboljših MSP prav domačih podjetniških zgodb. Savinjska regija tako de facto doživlja pravi podjetniški razcvet,« so navedli v uredništvu revije.
