Gospodarstvo proti parcialnim obremenitvam

Slovenija 29. 05. 2024, 15:28 Petra Stopar

V javnosti odmeva osnutek izhodišč drugega poizkusa davčne reforme aktualne vlade. Z ukrepi, ki so zgolj del sprememb, želi vlada po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva, dodatne ukrepe na davčnem področju pa napoveduje v jeseni. Odzivi gospodarstva so bolj kot ne kritični, saj da spremembe ne naslavljajo njihovih glavnih zahtev, kot je denimo razbremenitev plač. Predstavniki kmetov pa so zadovoljni, ker je ministrstvo prisluhnilo eni od ključnih zahtev z njihovih protestov.

Nekatere od predvidenih davčnih sprememb so petletna ugodnejša davčna obravnavo za visokokvalificirane kadre iz tujine, davčne spodbude za nagrajevanje v start-upih ali zagonskih podjetjih, zvišanje davka na sladke pijače in obvezno izdajanje računov na avtomatih. Finančno ministrstvo predlaga tudi dvig praga za vstop v sistem davka na dodano vrednost s 50.000 na 60.000 evrov letnega prometa ter črtanje posebne davčne obravnave za zaposlene javne uslužbence in funkcionarje, napotene na delo v tujino. 

Da je vlada v koalicijsko usklajevanje poslala izhodišča davčnih sprememb, usmerjenih tudi v zviševanje dodane vrednosti, je že v petek na srečanju z obrtniki in podjetniki povedal premier Robert Golob. Kot je dejal, so v okviru načrta za dvig produktivnosti oblikovali deset ukrepov. Med njimi je omenil povečanje konkurenčnosti države v globalni bitki za talente, spodbujanje zagonskih podjetij in nagrajevanje zaposlenih prek delnic oziroma deležev podjetij.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je v krajšem pogovoru za naš radio dejal, da omenjeni predlog vsebuje nekaj manjših pozitivnih usmeritev, ki pa niso ključne v smislu razbremenjevanja: »Torej, kako razbremeniti plače v Republiki Sloveniji, saj se vsi strinjamo, da so plače preveč obremenjene s prispevki, in da pridemo do višjih neto izplačil za naše zaposlene. Ob tem pa je treba imeti v mislih, da tako pokojninske kot zdravstvene blagajne ne smemo siromašiti.«

Tudi v SDS opozarjajo, da je Slovenija po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) uvrščena v skupino držav članic EU z najvišjo obremenitvijo plač in nas že dolgo poziva, naj jo znižamo. »Smo drugi v vseh državah OECD, kar se tiče prispevkov samega delavca. Drugi smo, kar kaže tudi na veliko obremenitev samih bruto, neto plač, torej tudi tistega dela, ki ga plačujejo tudi slovenski delavci,« je povedal poslanec Franc Breznik.

Na predvidene davčne spremembe so se odzvali tudi v kmetijstvu. Sindikat kmetov Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) sta pozdravila neformalni predlog ministrstva, da iz obdavčitve znova izvzame plačila za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost (plačila OMD). »Na ministrstvu za finance so pri pripravi tega predloga sledili strokovnim argumentom, ki so jih predstavile kmetijske organizacije. Plačila za težje pridelovalne pogoje veljajo za okoljska in podnebna plačila in se kot taka po evropski uredbi lahko izvzamejo iz obdavčitve,« je poudaril predsednik KGZS Roman Žveglič.

Na težje pridelovalnih območjih je 45.000 kmetij, od tega okoli 10.000 mladih kmetov, je navedel in nadaljeval, da kakršnokoli vštetje plačila OMD v dohodninsko osnovo ne bi vplivalo le na izračun dohodnine, temveč tudi na vse druge socialne prejemke (štipendije, malice ...), zato pozdravljajo namero ministrstva in vlade. Dodal pa je, da se morajo z ministrstvom pogovoriti tudi še o obdavčitvi in višini pragov za dopolnilne dejavnosti.