Novinarka Tanja Dominko v pogovoru z gosti | (foto: ARO)
V senci je tudi vlada. Počiva, kot počivati zna
Komentar tedna Tanja Dominko
Predlani požari, lani ujme, letos pa … poletna vročina. A v senci se ne drži samo prebivalstvo, z izjemo tistega v avtomobilih, v senci je tudi vlada. Počiva, kot počivati zna. Čeprav je od poplav minilo leto dni, mnogi vodotoki ostajajo neurejeni, mnogi mostovi ostajajo zasilni, tudi glede hiš na plazovno ogroženih območjih se še niso uspeli dokončno uskladiti z lastniki. Bolj kot bodo dogodki oddaljeni, težje bo kogarkoli prepričati, da njegova hiša ni na varnem kraju.
Vlada pa vlada po svoje. Tako kot vladati zna. Z leporečjem in obljubami. Počasi pa teh obljub nihče več ne jemlje resno. O stanovanjih za mlade, o zdravstveni reformi, o davčni reformi, o posluhu za socialno šibke, o razumevanju potreb gospodarstva. Mandat se izteka in celo predsednica republike je opazila, da se nič ne dogaja, da iz dobrih namenov še ne zrastejo dobre zgodbe in da bo prihodnje leto že predvolilno obarvano, torej prepozno za sprejemanje reform. Sodniki in odvetniki so se znašli, vlado so prisilili k izpolnitvi ustavnosti tako, da so sprejeli odločitev, ki je že sama po sebi prinesla dvig plač. Vse ostalo pa čaka. Pogajalci se dobivajo zelo poredko, pogovori so spet polni obljub, zavez pa od nikoder.
In čeprav je naša država polna naivnih posameznikov, ki bolj kot izkušnjam in inteligenci verjamejo kodrom in nasmeškom, se je nezadovoljstvo razpaslo tudi med njimi. Delo vlado je tako kot pozitivno ocenilo le še dobrih 18 odstotkov vprašanih v anketi, ki jo je za Delo naredila Mediana. Na volitvah bi slavila SDS, volilo bi jo slabih 23 odstotkov vprašanih, torej njena podpora ostaja stabilna. Tudi na dejanskih volitvah pred dvema letoma je bil odstotek podoben, volilo jo je več kot 23 odstotkov volivcev. Medtem pa je Svoboda danes v precej drugačni koži. Po tedanji podpori, ki je znašala blizu 35 odstotkov, je ta danes strmoglavila za 20 odstotnih točk. Si predstavljate ta padec? Koliko njenih poslancev bi tako vzelo v parlamentu slovo, če bi bile volitve to nedeljo? Od 41-ih, ki jih verjetno ne zna našteti niti sam premier, bi jih ostalo morda, če računamo čez palec, 16. Ampak zaskrbljujoče pri vsem tem pa je, da taka zgodovinsko močna zasedba ene stranke in posledično močna vladna koalicija, nima kaj pokazati. In da kljub temu ni nobenih protestov. Če jih je še pred nekaj meseci organiziral Pavel Rupar, danes tudi tega ni nikjer. Da bi pa protestirali tisti, ki so na to vlado najbolj računali, to pa ne. Njih ne motijo stranpoti premiera Goloba, njih ne moti soproga, ki to ni, ker pač živimo v svobodi, njih ne motijo drage in nesmiselne poti, računalniki brez vsebine, milijoni, ki polzijo z rok v tuje žepe. Pa se spomnimo člankov na temo Janševe Urške, njune poroke, Toninovih zob in še drugih banalnosti, pisalo se je in blatilo prav nečloveško.
Njih ne motijo stranpoti premiera Goloba, njih ne moti soproga, ki to ni, ker pač živimo v svobodi, njih ne motijo drage in nesmiselne poti, računalniki brez vsebine, milijoni, ki polzijo z rok v tuje žepe. Pa se spomnimo člankov na temo Janševe Urške, njune poroke, Toninovih zob in še drugih banalnosti, pisalo se je in blatilo prav nečloveško.
Prav ta nečloveškost nas je že veliko stala. Ko si poda roko z naivnostjo, pa je rezultat jasen, slab volilni rezultat in neučinkovita vlada. V politiko se počasi ne bo več hotel podati nihče. Razen če bo v njej videl interese. Ljudi, kot smo jih poznali v času osamosvojitve, ki so predano, idealistično, zavzeto in neumorno delali za skupno dobro, zmanjkuje. Tudi medijev, ki bi jih zanimal človek, je vse manj. Ali pa zajec tiči v drugem grmu ... da ljudje medijev, ki bi ponujali več dobrih zgodb kot glasbe, ne zanimajo. Še dobro, da naša radijska zgodba potrjuje nasprotno. Naših 30 let dokazuje, da se da delati dobro, z roko v roki za človeka in pri tem navduševati poslušalce, pa tudi goste, ki pridejo v naš studio. Seveda se zgodi, da nabor gostov ni vsem všeč, kar se je opazilo tudi ob nedavnem intervjuju s predsednico. Ampak sama se držim načela, da kakšnim zajedljivim komentarjem, ki se žal znajdejo tudi na našem Facebook profilu, ne pustim, da bi me zmedli, ker vem, da bodisi imajo pisci lažen profil bodisi težko življenje ali pa le težko prežvečijo vse, kar ni po njihovem okusu. Moj moto je delati dobro in verjeti v dobro, četudi je slednje ob spremljanju politike včasih težko ali celo nemogoče.
