Vrednotenje dediščine je ključnega pomena za obstoj narodov in kultur

Slovenija | 10.07.2024, 14:07 Nataša Ličen

Univerza Alma Mater Europaea je v sodelovanju z Oddelkom za arheologijo Univerze v Ljubljani, Narodnim muzejem Slovenije, Parkom vojaške zgodovine Pivka in podjetjem Krasen Kras, organizirala mednarodno Erasmusovo poletno šolo na temo ‘Heritologija’. Pogovarjali smo se s prof. dr. Vereno Perko.

Prof. dr. Verena Perko je poudarila pomen dediščine kot temelj identitete, znanja in razvoja, tudi političnega kapitala. Dediščina ima različne pomene v različnih kulturah in narodih. Namen Erasmusove Poletne šole je zato tudi združiti študente in profesorje iz različnih držav - ob predstavitvah raziskav in izmenjavi znanj, in vzpostaviti izhodišče za raziskovanje preteklosti in skupnih evropskih korenin. Ob sklepu poletne šole bo izšla znanstvena monografije na podlagi raziskovalnih del udeležencev.

Dokler se Slovenci ne bomo soočili s svojo preteklostjo, se nam slabo piše. 

"Ne samo na osebni, psihološki ravni, tudi na skupnostni. Vesela sem, da je prišlo do pozivov, da končno opravimo svojo dolžnost in začnemo govoriti tudi o delu zamolčane in težke zgodovine. To je zelo, zelo težko področje. 

Pomislite, mladi študentje kopljejo okostja - rečemo okostja, toda to so ljudje, marsikdo je potreboval psihiatrično pomoč. Mi se pa izogibamo, nočemo govoriti o tem,  kot da se nas ne tiče, nočemo jih niti pokopati. Kdo je ta, ki odloča v imenu celotnega ljudstva? gre za naš odnos do drugega, do človeka, ki mu ne glede na okoliščine dolgujamo vso spoštovanje. Kar se je dogajalo med vojno in predvsem po vojni, se je dogajalo v mnogih državah, pri nas seveda na zelo tragičen način, vemo, o čem govorimo pri Slovencih. In tudi to je območje arheoloških raziskav.

Samo, če bomo dediščino znali vrednotiti, bomo obstali.

Poleg predavanj so na poletni šoli organizirane tudi ekskurzije na različne kraje, ki so pomembne zgodovinske in kulturne točke. Dr. Verena Perko poudarja tudi pomen razumevanja sodobne družbe in njenih potreb ter vse jasnejše hrepenenje ljudi znova po identiteti, tudi jasnejši družbeni strukturi v času globalizacije. Poziva k refleksiji težke, zahtevne, sporne in zamolčane dediščine, ki jo moramo priznati, se soočiti s tragičnimi dogodki, ki so zaznamovali zgodovino, jih obravnavati, da bi lahko gradili boljši jutri. Skozi izobraževanje, raziskovanje in dialog lahko družba bolje razume svojo preteklost, kar je bistveno za oblikovanje boljše in bolj etične prihodnosti.

Heritologija ni lepa slovenska beseda, je sorazmerno mlada veda, ki smo jo uvedli na fakulteti.

"Slovenci nimamo zelo lepega odnosa do dediščine. Seveda ne vsi, so izjeme. Tisočletje zagotovo je bila naša vrednota krščanstvo, ljubezen do zemlje in družine. Nenadoma to niso več vrednote. Kajti človek, ki je zasidran v svoji tradiciji, v svojem jeziku, ki je ponosen na svoj izvor, se bo drugače odzval na izzive in sodobne probleme, kot tisti, ki je zmeden in zgubljen."

Na odprtju Erasmusove poletne šole Heritologija je bil tudi nekdanji predsednik države Borut Pahor kot častni pokrovitelj.