Škof Bizjak o msgr. Čuku: Njegov prispevek za Revijo Ognjišče je skozi skoraj šest desetletij resnično obsežen in ogromen

Radijski utrip 08. 01. 2026, 14:22 Tanja Dominko Alen Salihović

Pokojni msg. Silvester Čuk (1940-2026) je leta 2024 praznoval 60- letnico mašništva. Pridigal mu je takratni koprski škof, danes že uopkojeni msgr. Jurij Bizjak. V pridigi je dejal, da je Bog Silvestra Čuka napolnil z »Duhom modrosti, razumnosti in spoznanja«, sadovi njegovega dela pa so obogatili številne rodove bralcev. Njegova zapuščina ostaja trajno zapisana v slovenskem cerkvenem prostoru.

Silvester Čuk je izhajal iz številčne družine. Rodil se je v kraju Lome pri Črnem Vrhu nad Idrijo kot dvanajsti otrok, za njim sta se rodila še dva. Kot je sam zapisal za tednik Družina, je doma vladala velika revščina. Starša, je poudaril, »nista imela drugega kot par delavnih rok, ki pa so bile pogosto premalo, da bi bili otroci preskrbljeni z vsem potrebnim. Zunanje pomanjkanje in revščino, s katero se je naša družina otepala, pa je odtehtalo notranje bogastvo vere, čuta za medsebojno darovanje in žrtvovanje.«

Bog, ki vidi v naša omahljiva srca, mi je s svojo milostjo pomagal, da kljub vsem svojim napakam in slabostim nisem zašel predaleč od poti.

Ob tem je dodal, da je prav v takšnem okolju slutil izvir svojega duhovnega poklica. »Mirno lahko rečem, da je bila revna domača hiša moja najboljša veroučna šola in moje prvo semenišče, ki mi je dalo največ,« je zapisal. Družino je povezovala skupna molitev, posebno mesto pa so imeli tudi večeri, ko je oče naglas prebiral življenjepise svetnikov, ki so godovali tisti dan.

V domači hiši je bilo zelo veliko knjig

Ko ga je okoli enajstega leta zajela bralska strast, je bil, kot je zapisal, materi iz vsega srca hvaležen, ker si je pogosto dobesedno odtrgala prenekateri grižljaj od ust, da je lahko kupila kakšno lepo knjigo. Prav ljubezen do knjige je pozneje močno zaznamovala njegovo življenjsko in duhovniško pot.

Osnovno šolo je obiskoval v Črnem Vrhu nad Idrijo, gimnazijo je končal v Ajdovščini. V tem času je bival v vipavskem semenišču, stroške bivanja pa mu je pomagal kriti domači župnik, ki je že v osnovni šoli pri njem zaznal znake duhovniškega poklica. Študiral je na Teološki fakulteti v Ljubljani.

Ob 50-letnici mašništva je zapisal, da Bogu ni služil na župniji, temveč v verskem tisku, kar je opravljal z veseljem in hvaležnostjo. Ob tem je skromno dodal: »Bog, ki vidi v naša omahljiva srca, mi je s svojo milostjo pomagal, da kljub vsem svojim napakam in slabostim nisem zašel predaleč od poti.«

Za svoje delo na duhovniškem, uredniškem in pisateljskem področju je msgr. Silvester Čuk leta 2014 prejel odličje sv. Cirila in Metoda (priznanje slovenske škofovske konference).

Nagovor koprskega škofa Jurija Bizjaka pri biserni maši leta 2024

"Slavimo biserno mašo msgr. Silvestra Čuka in se z njim zahvaljujemo Gospodu za številne milosti in sadove Duha, ki smo jih po njegovem delu in njegovih molitvah in prošnjah prejeli in uživali. Gospod ga je napolnil z Duhom modrosti in razumnosti, z Duhom sveta in moči, z Duhom spoznanja in strahu Gospodovega. Tudi o njem lahko rečemo, kakor pravi psalmist: 'Prosil te je za življenje in si mu ga podaril, dolgotrajno življenje na veke. Velika je njegova slava po tvoji pomoči, veličastvo in sijaj si nanj položil' (Ps 20,5-6).
Po novi maši leta 1964 je bil nedeljski kaplan v Šempetru in Postojni (1964-65); vikar v Slivju in Brezovici (1965-66); leta 1966 je doživel hude poškodbe na cesti in bil skoraj celo leto na postelji; potem pa je bil čez petdeset let duhovni pomočnik v Izoli (1967-2021); zadnja tri leta je duhovni pomočnik v stolnici (2021-24). Njegova življenjska pot pa je najtesneje povezana z Revijo Ognjišče, ki je začela izhajati v letu po Silvestrovi novi maši in bosta torej prihodnje leto oba slavila 60-letnico: Revija Ognjišče 60-letnico ustanovitve, gospod Silvester pa 60-letnico sodelovanja pri Reviji.

Napisal je večino mesečnih prilog Ognjišča, ki zajemajo zgodovinske in narodopisne vsebine, vsebine iz življenja Cerkve in druge.

Njegov prispevek za Revijo Ognjišče je skozi skoraj šest desetletij resnično obsežen in ogromen

Napisal je večino mesečnih prilog Ognjišča, ki zajemajo zgodovinske in narodopisne vsebine, vsebine iz življenja Cerkve in druge. Predstavil je na stotine znanih slovenskih in drugih osebnosti. Prevajal je iz francoščine, italijanščine in španščine ter sodeloval pri objavi nekaj slikanic za otroke. Od vsega začetka izhajanja Ognjišča je opravljal nalogo lektorja in korektorja. Objavil je tudi številna izvirna literarna dela za odrasle. S svojim enciklopedičnim znanjem, temeljitim poznavanjem slovenskega jezika in znanjem več tujih jezikov je veliko pripomogel k razvoju in ugledu tako mesečnika kot založbe Ognjišče.

V bibliografskem sistemu je navedenih že blizu tisoč njegovih enot. Njegovo pisanje odlikuje jasen in jedrnat slog ter naraven in izbrušen jezik. Za svoje delo na duhovniškem in uredniškem ter pisateljskem področju je leta 2014 ob svoji zlati maši prejel odličje sv. Cirila in Metoda, priznanje Slovenske škofovske konference. Leta 2020 mu je Škofija Koper ob 80-letnici življenja podelila Odličje svetega Jožefa delavca.

Učitelj Cerkve. 'Učitelji Cerkve bodo blesteli kakor sijaj neba in tisti, ki so mnoge poučili v pravičnosti, so kakor zvezde za vso večnost' (Dan 12,3). Kakor piše prerok Malahija: 'Ustnice duhovnika naj ohranjajo spoznanje in iz njegovih ust se pričakuje pouk, ker je poslanec Gospoda nad vojskami' (Mal 2,7). Podoben hišnemu gospodarju, ki iz svojega zaklada prinaša novo in staro (Mt 13,51). Kakor apostol Pavel naroča svojemu učencu Timoteju v Efez: 'Oznanjuj besedo, vztrajaj, v ugodnih in neugodnih časih; prepričuj, svari, opominjaj z vsem potrpljenjem in učenjem' (2 Tim 4,2). 'Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, za svarjenje, za poboljševanje, za vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek popoln, za vsako dobro delo pripravljen' (2 Tim 3,16-17).

Delaven in redoljuben. Kakor čebela in kakor mravlja (Prg 6,6).

Iz globokega prepričanja, da samo od sebe ne nastane nič, vse je treba narediti! Kakor pravi latinski pregovor: 'Serva ordinem, et ordo servabit te. Ohrani red in red te bo ohranil!' Kakor piše apostol Pavel: 'Delajte s strahom in trepetom za svoje zveličanje' (Flp 2,12). Veliki rabinski modrec Rabi Israel Salanter (1810-1883) je nekoč prenočeval v čevljarjevi hiši. Pozno ponoči je Salanter videl moža, ki je še delal pri utripajoči in skoraj ugasli svetilki. Rabi Salanter je stopil k možu: 'Poglej, kako pozno je; tvoja svetilka pojema. Čemú še delaš?' Čevljar, ki ga rabinove besede niso zmedle, je odgovoril: 'Dokler svetilka gori, je mogoče popravljati!'

Zvest v malem

Kakor pravi David: 'Gospod, moje srce ni ošabno, moje oči niso prevzetne. Ne pristopam k prevelikim delom, ne k takšnim, ki so zame pretežka' (Ps 131,1). 'Prav, dobri in zvesti služabnik, v malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil' (Mt 25,21). 'Kdor je zvest v najmanjšem, je zvest tudi v velikem, kdor pa je krivičen v najmanjšem, je krivičen tudi v velikem' (Lk 16,10). Zvestoba je težka in redka krepost. Modri Salomon pravi: 'Marsikdo sreča dobrega človeka, zvestega pa kdo ga najde?' (Prg 20,6). 'Dobrota in zvestoba naj te ne zapustita, priveži si ju na vrat, zapiši ju na tablo svojega srca!' (Prg 3,3). 'Glej, kdor je prevzeten, se ne bo rešil, pravični pa bo v svoji veri (zvestobi!) živel!' (Hab 2,4). V hebrejščini je beseda 'zvestoba-emunah' izpeljana iz korena 'resnica-emet'. Iz tega je tudi naš 'amen' in Amen v Knjigi Razodetje: 'To govori Amen, priča, zvesta in zanesljiva, začetek Božjega stvarstva' (Raz 3,14). Izaija: 'Če ne boste verjeli, ne boste obstali' (Iz 7,9).

Dragi Silvester. Ob tvojem visokem mašniškem jubileju ti vsi iskreno čestitamo in se ti za tvoje zvesto in vztrajno delo prisrčno zahvaljujemo. Spominjaj se nasveta, ki ga daje Pridigar: 'Tudi če človek živi veliko let, naj se vseh veseli!' (Prd 11,8). Gospod naj te 'poživlja s svojo milostjo in usmiljenjem, naj z dobrotami nasičuje tvoje življenje in naj se ti mladost obnavlja kakor orlu' (Ps 103,4-5).

Iskrene čestitke, dragi Silvester, in dobri Bog naj ti nakloni še veliko moči in navdiha pri delu za Ognjišče, naj bo vse to tvoje zavzeto delo in bogato izročilo spodbuda in izziv tudi mlajšim rodovom, da bodo nadaljevali po poti, ki sta jo začrtala s pokojnim Boletom ..."