Pogrevalnice namesto domače kuhinje?

Via positiva | 10.05.2024, 12:00 Nataša Ličen

Darja Lovšin je ustanoviteljica Zavoda Diabetes, v sklopu katerega so leta 1995 začeli izdajati revijo Dita, ki jo ureja, je tudi avtorica več knjig. Diplomirala je iz mednarodnih odnosov, kar ji je dalo širši pogled. Prva pri nas je v Velikem kuharskem vodniku za diabetike celovito združila strokovno znanje o vplivu hrane na krvni sladkor in kuharsko veščino. V studiu smo jo gostili ob izidu njene zadnje, pete knjige "Diabetična kulinarika".

"Diabetikov je žal vse več, v Sloveniji približno dvesto tisoč, društev diabetikov pa je približno šestintrideset. Naš Zavod Diabetes in revija Dita sta nastala iz moje nagnjenosti po pisanju. Zelo rada pišem, bila sem urednica revij za srčne in onkološke bolnike, revija Dita je moj tretji projekt, izdajamo jo skupaj s strokovnjaki, diabetologi in ljudmi seveda, ki imajo to bolezen. Zdrava hrana ni pusta in brez okusa, kar dokazujem tudi v svoji knjigi. Diabetična prehrana je zelo raznolika in pestra, skoraj ni prepovedanih jedi, če imamo krvni sladkor urejen in smo v svojem življenju dovolj aktivni."

V gozdu idej, ki vznikajo tako rekoč dnevno, kaj lahko in česa ne smemo jesti, je resnično težko, zlasti ko dobimo diagnozo diabetes.

Vpliv hrane

"Moj cilj je vse od začetka izdajanja knjig predstaviti bolnikom in ostalim seveda, da so naše vsakdanje jedi, ki smo jih vajeni tako iz domačih gospodinjstev kot iz ostalih delov sveta, ki jih srečujemo na potovanjih in smo jih osvojili, bolj ali manj primerne tudi ob presnovnih težavah, torej ko jedi lahko vplivajo na krvni sladkor, in jih prilagodimo tako, da so primerne tudi za diabetike. Moje kuharice so uporabne, sploh ne gre za ustvarjanje novih receptov, ampak da znamo v svoji kleti, na tržnicah, v hladilniku izbrati primerna živila, ki ne dvigujejo krvnega sladkorja in jih pripraviti na še boljši način, ker bo v njih nekaj kar zaustavlja rast krvnega sladkorja."

Diagnoza diabetes je huda bolezen, ker je napredujoča

"Običajno je ob postavljeni diagnozi diabetesa krvni sladkor že okvaril drobno ožilje na očeh in ledvicah, in so spremembe na ožilju že takšne, da si ne moremo povrniti prejšnjega stanja. Zato je hrana resnično tista s katero si človek z diabetesom lahko zelo pomaga in zelo dolgo lahko vzdržuje dobro stanje brez farmacevtskih pripravkov, sploh pa brez inzulina. Tako seveda odpadejo vsa pretiravanja v smeri nič ogljikovih hidratov, nič maščob, jejmo samo rastlinsko hrano ali kako drugače. Po vseh študijah, ki sem jih kot urednica skrbno in poglobljeno spremljala, lahko rečem, da je zdrava diabetična prehrana predvsem naša domača makrobiotika, kar je seveda blagodejno slišati."

Ureditev telesne teže lahko popravi zdravstveno stanje človeka. Ko vnesemo v svoje življenje več gibanja, smo tudi bolj srečni.

Jejmo kaše

"V zadnji knjigi sem zato dala velik poudarek živilom, ki so jih jedli že naši predniki, kot so kaše - od prosene, ovsene, ječmenove, ajdove - ki je odlična. Kaše imajo v primerjavi s koruzo ali krompirjem, ki smo ju uvozili, veliko boljše delovanje za ljudi z diabetesom, ker ne dvigujejo tako visoko krvnega sladkorja. Kot prvo, že izbor živil pri zdravi prehrani je tak, ki ne bi smel povzročati težav, ker so to naša domača živila, z večkratno rabo tudi podpremo domače lokalne proizvajalce, kmete, zadružne trgovine, kar je edino prav."

Zmernost porcij

"Pri hrani je lahko past, ko ljudje z diabetesom ugotovijo, kaj lahko jejo, bi radi s tem pretiravali. Vedno je treba paziti na velikost porcij, ne preseči na dan tistih približno dva tisoč kalorij in paziti, da kolikor pojemo, toliko moramo porabiti. Telesna teža je zelo pomembna, in ker vemo, da je petinsedemdeset odstotkov bolnikom z diabetesom premočnih, je tu še veliko prostora."

Zadržujmo svojo tradicijo kot najboljšo obrambo. Še vedno imamo kakovostno življenje, ne smemo popustiti. 

Diabetes je tihi ubijalec, z njim je tesno povezana tudi možganska kap

"Ko se poglobimo v določeno področje odkrivamo vedno več in več izzivov, o katerih je vredno govoriti. Zadnji mejnik je bilo leto 2012, ko smo v Zavodu Diabetes začeli z veliko kampanjo osveščanja o diabetesu z naslovom "Bodi odličnjak", s katero smo sporočali, da je to huda bolezen z resnimi zapleti. Namen je bilo tudi zgodnje odkrivanje bolezni. Znaki dolgotrajnega nezdravega načina življenja se začnejo kazati okrog štiridesetega leta. Naredili smo tudi diabetes test, ki ga je do sedaj uporabilo že petindvajset tisoč uporabnikov, kar pomeni da smo iz udobja dnevne sobe ljudem omogočili preverjanje svoje morebitne ogroženosti s to boleznijo, in da so mogoče ukrepali, ne da bi čakali na napotnico za laboratorij, ki bi jim jo predpisal zdravnik, ampak bodo vedeli, da njihov način življenja pač ne vodi v neko zdravo starost in bodo ukrepali, torej so se sami opolnomočili."