"Ustavno sodišče v zadnjem času pozablja na svojo funkcijo"

Slovenija | 08.05.2024, 09:56 Tone Gorjup

Ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko uniji se je poleg nekaterih vodilnih politikov s poslanico oglasil tudi predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto. Kot je poudaril, je bil pristop k uniji pomemben ne zgolj za politično identiteto in gospodarski razvoj Slovenije, ampak tudi tudi za njen pravni red. Žal pa je ugled ustavnega sodišča dvajset let pozneje precej načet, na kar kažejo zadnji dogodki v povezavi z njim.

Na naš pravni red vplival vstop v Evropsko unijo

Gotovo je na naš pravni red pomembno vplivala odločitev za vstop v Evropsko unijo, saj je Slovenija že med pripravami na članstvo začela postopno usklajevati svojo zakonodajo s pravom EU. Da bi lahko pravne akte in odločitve EU uporabljali v skladu s pravno ureditvijo Evropske unije, je bilo treba spremeniti tudi ustavo, ki je v ta namen dobila nov 3.a člen. Ta govori o tem, da Slovenija lahko prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije in kako to stori.

Možnosti sobivanja držav

Matej Accetto je zapisal, da EU kot pravna skupnost preizprašuje možnosti sobivanja držav, zavezanih prvinam samobitnosti in suverenosti, v soodvisni mednarodni oziroma naddržavni skupnosti, ustanovljeni za doseganje skupnih ciljev. Precej zapleteno!? Ustava je bolj preprosta in jasna: vse, kar določa v tem primeru Evropski pravni red, mora temeljiti na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države.

Ustavno sodišče v zadnjem času pozablja na svojo funkcijo

Ustavno sodišče, ki ga imajo praktično vse demokratične države, ima po besedah nekdanjega predsednika ustavnega sodišča Ernesta Petriča eno temeljno nalogo: »In sicer, da varuje državo pred zlorabami večine in da ščiti človekove pravice posameznika. To je tudi funkcija našega ustavnega sodišča.« Petrič ocenjuje, da ustavno sodišče v zadnjem času pozablja na to svojo funkcijo. Kot zadnji primer je navedel zaplet z ustavnim sodnikom Klemenom Jakličem glede njegovega dela, ki ga zakon o ustavnem sodišču izrecno dovoljuje. Čeprav je zakon jasen in nedvoumen, sedanji predsednik Accetto ni stopil v bran neodvisnosti sodišča. Namesto tega se je oglasilo pet ustavnih sodnikov (med njimi Accetto), da zakon glede načina, kako lahko ustavni sodnik opravlja dodatne akademske dejavnosti, ni jasen, zato bi ga bilo treba dopolniti.

Modrovanje nekaterih uglednih pravnikov

Za Petriča je zakon povsem jasen. Zmotila so ga tudi modrovanja nekaterih uglednih pravnikov, ki so za potrebe medijev povedali tudi to, kar želi slišati vodilni del politike. Ob tem je Petrič opozoril: »Rezultat tega je dodatno krnjenje avtoritete in ugleda ustavnega sodišča. To je rezultat te zgodbe. To me boli kot nekdanjega predsednika ustavnega sodišča. Verjel sem v to inštitucijo in še verjamem, da je varuh, še posebej varuh pred zlorabami večine na politični ravni, ker ta lahko zlorablja svojo moč.«

Verjel sem v to inštitucijo in še verjamem, da je varuh, še posebej varuh pred zlorabami večine na politični ravni, ker ta lahko zlorablja svojo moč.

Sodišče razmišlja »v pravo smer«

Petrič je spomnil še na imuniteto sodnikov ustavnega sodišča. Zamenja se jih takrat, ko so storili neko resno kaznivo dejanje. »Dvomim, da je imel kdo namen ustavno sodišče ustrahovat, ker ga ni treba. Sodišče že tako razmišlja v 'pravo smer', če sem malce ciničen.« Se je to pokazalo tudi pri odpravi začasnega zadržanja vladnega zakona o RTV, za katerega pa še dogo ne bo znano ali je ustavno sporen?