Jože BartoljJože Bartolj
Marko ZupanMarko Zupan
Rok MihevcRok Mihevc
 (foto: marija.si)
| (foto: marija.si)

"Marija prečista, vseh milosti vir"

Komentar tedna | 24.05.2024, 21:03 dr. Andreja Eržen Firšt

Danes obhajamo slovesni praznik Marije Pomočnice kristjanov, Marije Pomagaj. V Slovenskem Marijinem narodnem svetišču na Brezjah je danes še prav posebej slovesno, saj se spominjamo 210. obletnice nastanka milostne podobe Marije Pomagaj. Zgodba o nastanku slike Marije Pomagaj je zgodba o čudežu, kako je iz zaobljube umetnika v stiski nastala podoba, ki naš narod spremlja več kot dve stoletji.

Poleti leta 1810 sta se v ječi znašla dva brata, Leopold in Valentin Layer iz Kranja. Po poklicu sta bila slikarja, vendar sta od uvedbe Ilirskih provinc, oktobra preteklega leta, dobivala vse manj naročil. Ker bratoma Layer njuna osnovna dejavnost ni zadostovala niti za hrano, sta se odločila svoj talent uporabiti za ponarejanje bankovcev.

Da tako početje ni moglo ostati neopaženo, je jasno. Ko je francoska policija pri preiskavi Layerjeve hiše našla dokončane in nedokončane ponarejene bankovce, je brata obsodila na pet let zapora. Na milejšo kazen naj bi bila brata obsojena zaradi tega, ker sta ponarejala avstrijski in ne francoski denar. Valentin že kmalu zatem v ječi umrl, najverjetneje za tuberkulozo. Leopold je tako ostal sam. A v zaporu ni ostal dolgo, saj je bil že oktobra 1810 »na prostosti«, ostala je kazen hišnega pripora, ki je po odhodu Francozov in ukinitvi Ilirskih provinc 1813 postala nična.

Leopold se je v ujetništvu v hudi stiski zatekel k Materi Mariji in ji obljubil, da bo, če bo preživel, naslikal sliko Njej v zahvalo. Marija se ga je usmilila in tako je nastala ena najbolj prepoznavnih podob Matere Božje z detetom. Po težavah je nastopil čas za zahvalo in nastala je podoba Marije Pomagaj, o kateri je pisatelj Ivan Cankar zapisal: Ozrle se bodo vate usmiljene oči Matere z Brezij in potolažen boš.

Najlepši na sliki je gotovo Marijin obraz in na obrazu so najlepše Marijine oči. Obrnjene so proti nam, romarjem ki se k Njej zatekamo. In na katerokoli stran se postavimo v kapeli, Marijine oči gredo za nami. Njene oči so žive in vidijo naše potrebe. »Pred Marijo je vsak sam, samo njemu namenja svoj pogled, zanj ima vso svojo pozornost, njegova prošnja in njegova stiska sta v tistem trenutku zanjo najbolj pomembni.« Je leta 2014, ob 200-letnici Marije Pomagaj, zapisal nadškof Stanislav Zore.

V turbulentnih časih začetka 19. stoletja, ko so številni trpeli zaradi težke situacije, je slikar Leopold Layer ustvaril eno najbolj prepoznavnih podobo Matere Božje, ki smo ji Slovenci nadeli ime Marija Pomagaj. Od samega začetka je milostna podoba na Brezjah priča času in njegovim dogodkom, priča prošnjam ljudi in njihovim radostnim zahvalam. V votivnih podobah, romarskih zapisih je shranjena zgodovina slovenskega naroda, shranjene so številne usode ljudi, ki so z vero in zaupanjem romali k Mariji Pomagaj.

V jubilejnem letu 2014, ko smo obhajali 200-letnico milostne podobe Marije Pomagaj, je rektor bazilike Marije Pomagaj, p. Robert Bahčič, zbral 200 pričevanj, ki so dokaz globoke vere in zaupanja slovenskega človeka v priprošnjo Matere Marije. Zbirka pričevanj se je v zadnjih desetih letih dopolnila s številnimi novimi zgodbami, priprošnjami in zahvalami. Zato smo se v letu 2024, ko se spominjamo 210. obletnice nastanka milostne podobe Marije Pomagaj odločili, da pripravimo dopolnjeno izdajo pričevanj o Mariji Pomagaj z Brezij. M

noge zahvale in priprošnje bodo ostale zapisane le v številnih votivnih knjigah, v katere vsak dan v letu romarjih z vseh koncev sveta zapisujejo svoje najbolj intimne misli. V votivnih knjigah so tudi avtorski, pesniški zapisi, prošnje za najrazličnejše potrebe ... Vsakič, ko berem zapise romarjev me stisne pri srcu, kako globoko je zaupanje v Marijino priprošnjo in kako intimne misli romarji zapisujejo v romarske knjige. Včasih me v dobro voljo spravi kakšna želja, predvsem otroške pisave. Nedolgo nazaj sem prebrala: Marija, prosim, da čez pet let zmagam na Australia Open Junior. In: Marija, pomagaj mi, da bom tako dober nogometaš kot Ronaldo. Otroška duša je iskrena, zato še toliko bolj boli, ko prebereš: Marija, prosim, da se čim manj staršev loči.

Vera, upanje in ljubezen, bi lahko bil povzetek prošenj, zapisov pri Mariji Pomagaj. »Vsi upajo. V srcu vsakega človeka je shranjeno upanje kot želja in pričakovanje dobrega, klub temu, da ne ve, kaj bo prinesel s seboj jutri. Upanje skupaj z vero in ljubeznijo oblikuje triptih kreposti, ki izražajo bistvo krščanskega življenja. Upanje je tisto, ki tako rekoč daje usmeritev, kaže smer in cilj našega bivanja. Zato nas apostol Pavel vabi, naj bomo 'veseli v upanju, potrpežljivi v stiski, vztrajni v molitvi'.« Je med drugim v napovedi svetega leta 2025 zapisal papež Frančišek. «Spes non confundit», »upanje ne osramoti«. Upanje se namreč rodi iz ljubezni in temelji na ljubezni. Nadškof Alojzij Cvikl je sinoči, v pridigi na vigilijo praznika Marije Pomagaj med drugim dejal, 'da pravi okus življenju daje le ljubezen'. Naša vera je odgovor na Božjo ljubezen.

Vera, upanje, ljubezen so tri kreposti, ki so temelj našega verovanja, našega življenja. Dajejo nam moč in nas ženejo naprej. Kajti ljudje smo ustvarjeni za prijazno sobivanje, spoštovanje naših najbližjih, za ljubezen, ki je temelj vsakega odnosa. Najprej v družini in potem naprej.
Danes je praznik, praznik Marije Pomagaj in vseh nas, ki se z zaupanjem oziramo k Njej. Moje srce je polno radosti, da bomo praznik nocoj lahko zaključili s številnimi glasbenimi ustvarjalci, ki so se odzvali povabilu in bodo sodelovali na prireditvi Marija prečista, vseh milosti vir. Večer bo lep, posvečen naši Materi Mariji.

Želim, da bi nam Marija Pomagaj bila navdih vsak trenutek našega življenja. Mati Božja, stoj nam vselej ob strani!

Komentar tedna
Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...