Ko nismo več v negativnem prepričanju, kaj vse je narobe in česa nimamo, začnemo privlačiti pozitivnejše ljudi.

Via positiva | 30.04.2024, 06:00 Nataša Ličen

Na srečanje pred radijski mikrofon za četrtkovo popoldansko pogovorno oddajo smo povabili avtorico zanimivega orodja za dvig samozavesti in zaupanja med otroki, ličnih kartic s pozitivnimi sporočili in izbranimi otroškimi ilustracijami, mag. Janjo Urankar Berčon, sociologinjo. Pozitivne misli za lepši dan, ki so različne glede na starost otrok, namenjene pa vrtčevskim in osnovnošolskim otrokom. Afirmacije so zgolj eno od orodij, ki nam lahko pomagajo pri določenih spremembah, ne moremo pa samo zaradi njih narediti spremembe. So pa močno orodje, ki ga je izkusila tudi sama.

Dobro je delati na sebi in spoznati svojo vrednost. Cenimo se in se imejmo radi. Ko bomo spoznali lastno vrednost, nas bodo na ta način gledali tudi drugi. Pogosto sledimo črednemu nagonu. Zakaj bi svoje misli obremenjevali z negativnim, tega je veliko okrog nas. Boljše je slediti pozitivni misli, je v oddaji "Via positiva" spodbudila mag. Janja Urankar Berčon.

Moč pozitivnih sporočil - afirmacije kot močno orodje

"Ko sem se srečala s programi osebnostne rasti, del katerih so bile tudi afirmacije, sem jih začela uporabljati redno večkrat na dan, in spoznala, kako mi pomagajo. Moja otroka - sta šoloobvezna, sta me spremljala in ker smo odrasli zgled, sta si želela to početi z menoj. Ker so bile kartice za odrasle, določenih sporočil nista razumela, tako je v meni rasla ideja, kaj ko bi naredila nekaj podobnega primerno njuni starosti. Od tu naprej sem izhajala in tako se je rojevala ideja."

"Vse skupaj se je pri nas doma začelo zvečer, pred spanjem, ko smo se pogovarjali - to je bilo še pred afirmacijami, o hvaležnosti, kaj dobrega in pozitivnega se je zgodilo čez dan. Opazila sem kako drugače sta začela gledati na življenje, oziroma na stvari, ki se jima dogajajo. Verjamem, da šele takrat, ko hvaležnost resnično ponotranjimo, ko je to res tisto pravo - ne samo da rečemo hvala natakarju, ko postreže s kavo, ampak da rečemo hvala za streho nad glavo, pa to res razumem, vemo kaj stoji za tem, ni to zgolj neka beseda, dosežemo notranji mir, harmonijo, oziroma smo lahko srečni, zadovoljni in živimo izpolnjujoče."

Ko je prišlo do izziva - ker vedno pride in bo, saj brez izzivov v življenju ne moremo rasti, me je na to spomnila hčer: "Mami, saj veš, da se da."

"Otroci si zapomnijo pozitivno, o čemer se pogovarjamo in tako sem si rekla, zakaj ne bi vsi otroci začeli razmišljati pozitivneje. Ker spremljam svoja otroka, nekaj vem o tem, kaj reči, kaj ne, kaj zaleže in kaj ne, in kakšen način je pravi za dosego rezultata, nekaj stvari pa tudi kot sociologinja iz teorije vem, kaj otrok v določenem starostnem obdobju potrebuje oziroma naj bi razvijal za svoj razvoj - od motoričnih, socialnih veščin in tako naprej v vrtcu, do - ko pride v šolo, področij razvijanja hvaležnosti, poguma, ciljne naravnanosti, in nenazadnje pri najstnikih do samopodobe in samozavesti, sem si zamislila model, kako bi te stvari porazdelila, potem pa sem to preizkusila še v praksi."

"Nasproti sta mi prišli ravnateljici vrtca in osnovne šole, kjer sem vodila delavnice, preko svojih predvidevanj sem jim zastavljala vprašanja, pripravljali smo miselne vzorce, se o besedah in področjih pogovarjali, ... na kar so otroci s svojimi besedami in besednimi zvezami povedali, kako kakšno stvar vidijo, kaj zanje pomeni biti hvaležen, pogumen, kaj naredijo - v povezavi z empatijo, ko je kdo iz okolice, sošolec, prijatelj žalosten, ... skratka, na takšen način, in pa na način risanja tudi. Otroci so skozi ilustracije, ki danes tudi krasijo te kartice, pokazali kako razumejo te stvari, oziroma, kaj jim nekaj pomeni."

Kot redno lahko krepimo katerekoli druge mišice na našem telesu, lahko streniramo tudi možgane.

Če čim večkrat in rutinsko uporabljamo pozitivne misli, na ta način spremenimo vzorce in način razmišljanja, spodbujamo pozitivne nevronske poti in krepimo povezave s pozitivnimi izkušnjami.

Zakaj afirmacije delujejo?

"Tako je iz vsega skupaj nastalo kar pač je in zdaj so kartice tu, na njih pa otroške risbe, ki jih prav tako razumejo. Kartic je za vsako starostno obdobje posebej enaintrideset, za vsak dan v mesecu ena. Zraven je nagovor in navodila za uporabo. So v različnih barvah, takšnih kot so jih uporabljali otroci. Starejši kot so otroci, nežnejše so tudi barve, ki so jih uporabljali, bolj pastelne. Veste, kako veseli so bili, ko so prepoznali svoje slike na karticah, ko sem jim jih pokazala, koliko ponosa je bilo v njihovih očeh. Na nek način je to tudi umetniški izdelek, njihov jezik izražanja."

"Verjamem, da ima vse kar se nam zgodi nek namen. Življenje je kot bumerang. Poznamo zakon privlačnosti, kar dajemo to dobimo. Ne samo, da verjamem v to, tako živim. Vsak od nas bi se moral zavedati svoje odgovornosti za to, kam danes družba pelje. Prej kot bomo to spoznali, več kot nas bo to začelo spoznavati in bolj kot bomo spoznali sebe, lepša bo družba. Še vedno verjamem, da gre vedno vse lahko navzgor. Ne bi rekla, da drvimo navzdol, da nam je slabo in hudo, glejmo pozitivno. Vsak od nas lahko kaj prispeva, da nam bo skupaj dobro."

Povezovanje in sodelovanje sta pogoj za doseganje dobrih rezultatov

Sogovornica oddaje "Via positiva" je izkušnje pridobivala tudi v Termah Thermana Laško, več let je bila direktorica tamkajšnjega centra STIK, centra za šport, turizem, kulturo in informiranje, kjer pripravljajo programe namenjene predvsem turističnim gostom, a ne samo njim. "Področje je zelo široko, veliko smo sodelovali z društvi širšega lokalnega okolja. Sodelovanje je zelo pomembno, vse bolj se zavedamo, da sami ne pridemo daleč."