Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič | (foto: Tanja Dominko)
Lotrič: Državni svet služi uravnoteženju politike
Pogovor o Tanja Dominko
»Kategorično zavračam trditev, da bi se Slovenija ob ukinitvi državnega sveta lahko razvijala bolje ali hitreje. Ravno nasprotno.« S temi besedami se je predsednik državnega sveta Marko Lotrič v oddaji Pogovor o odzval na zapis poslanca Levice Mateja T. Vatovca, da je treba ukiniti državni svet, ker da ta institucija ne predstavlja več družbenega pluralizma, ampak nastopa kot zaščitnik partikularnih interesov.
»Državni svet ima nekaj orodij, nekaj mehanizmov, da lahko uravnoteži to politiko, pa če smo iskreni, pa pogledamo trenutni ustroj slovenske politike, če je državni svet edini tisti, ki preko veta lahko nekako vsaj pričakuje, da bo državni zbor še enkrat premislil o določenem zakonu. Mi prijazno svetujemo, naj še enkrat preberejo zakon, upoštevajo mnenja zakonodajno pravne službe, upoštevajo stroko in potem bodo videli, zakaj pravzaprav državni svet izglasuje veto.«
»Izključno zato, ker pač nekaj ni v skladu s pričakovanji stroke. Še nikoli se ni zgodilo, da bi državni svet vložil veto zaradi tega, ker bi bilo vse v redu. Vprašajmo se, zakaj je bilo treba tik pred odhodom na (parlamentarne) počitnice sprejeti štiri problematične zakone? Kdo komu otežuje delo? Mi smo se morali odzvati,« je v oddaji Pogovor o naglasil Marko Lotrič.
1446 elektronskih sporočil zaradi pujskov
Ob tem priznava, da so v svoje elektronske predale dobili številna pisma, ker se je obetala odločitev o vetu na zakon o dobrobiti živali. »Ja, v tem primeru sem bil zares presenečen, ker sem prejel 1466 elektronskih sporočil in vsa so prišla zaradi teh nesrečnih pujskov. A niti enega sporočila nisem dobil, ki bi se glasilo, dajte zaščititi ljudi. To pokaže tudi na odnos, na zrelost naše družbe. Jaz sam spoštujem mnenje drugih, ampak mislim pa si, da trenutno želimo kar izenačiti ljudi z vsemi živimi bitji.«
Hkrati opozori, da je bil veto sprejet zato, ker so želeli neko prehodno obdobje, da bi se kmetje pripravili na novo zakonodajo, a posluha ni bilo. Očitke, da je vetov v državnem svetu veliko, zanika, pravi, da je število primerljivo s prejšnjimi mandati. Res pa je, da tokrat državni zbor deluje kot glasovalni stroj, medtem ko v državnem svetu vendarle delujejo drugače, zastopajo različne interese, in če se pojavi zahteva za obravnavo veta, jo pač obravnavajo in o njej glasujejo.
»Naj pa povem, da v tem mandatu noben od podanih vetov ni doživel drugega kot samo ponovno potrditev v državnem zboru. Ampak naš namen pa je kljub vsemu dobronameren. Jaz vsak veto sprejmem kot dobronamernost. Dajmo si vzeti čas za presojo. Glasovalni stroj v državnem zboru je očiten, ampak nekaj drugega se pa je pojavilo. Kar nekaj zahtev za ustavno presojo. V tem primeru smo bili kar uspešni, se pravi, ustavno sodišče nam je dalo prav v dveh primerih in pol.«
Lotrič se zavzema, da bi v državnem zboru uvedli četrto branje, da bi torej po vetu državnega sveta imeli poslanci možnost zakon popraviti, a tudi za to posluha ni. »Ampak jaz verjamem, da bi za demokracijo veliko dobrega naredili.«
V nadaljevanju smo spregovorili tudi o stranki Fokus, ki jo Lotrič vodi, o pripravah na volitve, o vrednotah, ki jih zastopajo, in o tem, da v družbi potrebujemo več podjetniškega razmišljanja.
