Prekmurje | (foto: pixabay)
Praznujemo državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
Slovenija Andrej Šinko
Slovenija danes zaznamuje državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v spomin na 17. avgust 1919, ko so se ti po več stoletjih madžarske oblasti spet povezali z matico. Osrednja proslava je bila v soboto v Beltincih, predsednica Nataša Pirc Musar pa je v poslanici poudarila vlogo Prekmurja pri krepitvi slovenske identitete.
Predsednica Pirc Musar, ki se je udeležila tudi sobotne proslave v Beltincih, je v poslanici ob današnjem prazniku poudarila, da ta ni le spomin na prelomni dogodek, ampak tudi priložnost za razmislek o vztrajnosti, narodnem ponosu in moči Slovencev pri ohranjanju lastne identitete.
Po njenih besedah je Prekmurje v zadnjem stoletju dokazalo, da raznolikost lahko postane bogastvo in temelj sobivanja: »Slovenije brez Prekmurja ni - ne le geografsko, temveč tudi v srcu.«
Pirc Musar je poudarila prekmursko odprtost in medkulturno sobivanje: »Prekmurje je v več kot sto letih dokazalo, da se raznolikost lahko prepleta v milozvočno harmonijo, saj tu sobivanje različnih ver, jezikov in kultur ni zgolj ideal, temveč vsakodnevna resničnost.«
Po njenem mnenju različne vere, jeziki in kulture ne pomenijo razdvajanja, temveč bogastvo, »dragoceno dediščino, ki jo občudujemo, spoštujemo in predajamo naprej«.
Golob: Današnji praznik nas opominja na spoštovanje svojih korenin
Današnji dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom nas po besedah premierja Roberta Goloba opominja, kako dragoceno je, da kot narod poznamo in spoštujemo svoje korenine. Hkrati je to dan, ko se poklonimo Prekmurkam in Prekmurcem, ki so kljub dolgi tuji nadvladi ohranili svoj jezik, kulturo in identiteto ter na tem gradili prihodnost.
Golob je v poslanici ob današnjem prazniku zapisal, da je bil 17. avgust 1919, ko je bila oblast v pokrajini predana civilnemu upravitelju in so se prekmurski Slovenci znova povezali z matično domovino, zgodovinski trenutek, zmaga vztrajnosti, jezika, kulture in narodne zavesti.
Prekmurje je Slovenija, je nadaljeval. Dom srčnih, pogumnih in ustvarjalnih ljudi, kjer se tradicija prepleta z inovacijami, kjer toplina skupnosti hodi z roko v roki s sodobnim razvojem. Iz Prekmurja prihajajo vrhunski znanstveniki, podjetniki, kulturniki in športniki, pa tudi preprosti, a modri ljudje, ki povezujejo skupnosti, gradijo zaupanje in ohranjajo skrb za sočloveka.
Spomnil je, da se v zadnjih letih v Prekmurje vrača, kar mu pripada. To so nove priložnosti, razvojni projekti, vlaganja v zdravstvo, kmetijstvo, znanost in turizem, je naštel.
Ob tem je ugotovil, da regija postaja eno najživahnejših razvojnih območij naše države z jasnim pogledom v prihodnost, hkrati pa ostaja dragoceni in nezamenljivi del slovenske raznolikosti pokrajin, zgodovine in ljudi.
Zato danes praznujemo skupaj. »Skupaj gradimo državo, ki spoštuje svojo preteklost in pogumno oblikuje prihodnost, državo, v kateri ima vsak človek priložnost uresničiti svoje talente, ustvarjati in dostojno živeti, državo, ki ceni mir, svobodo in človeka,« je v poslanici še zapisal Golob.
V Beltincih so v soboto pripravili osrednjo regijsko prireditev. Slavnostni govorec, zdravnik Samo Zver, je ob omembi nedavnih dogodkov na avstrijskem Koroškem dejal, da moramo biti kot narod pozorni na provokacije, identiteto pa varovati.
Lotrič opozoril na pomembno vlogo Jožefa Klekla starejšega
Na proslavi v Črenšovcih pa je zbrane nagovoril predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, ki je opozoril, da je v današnjem svetu vojn, migracij, družbenih razlik in tehnološke preobrazbe, še pomembneje krepiti zavest o skupnosti, kulturni pripadnosti in solidarnosti, kar simbolizira današnji praznik. Spomnil je tudi na vlogo in delo duhovnika Jožefa Klekla starejšega, ki je s svojo držo, delom in časopisom Novine aktivno podpiral prizadevanja za združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Posebno mesto v govoru so dobili tudi drugi domoljubni duhovniki in politiki, kot so Ivan Jerič, Jožef Godina, Ivan Baš, Franc Ivanoci, Mihael Kühar, Anton Korošec, Ivan Žolger in dr. Matija Slavič, ki so skupaj z Jožefom Kleklom prispevali k zgodovinski odločitvi.
Predsednik Državnega sveta je poudaril, da je Prekmurje danes pomembna regija z neizmernim potencialom, ki zahteva podporo enakomernega regionalnega razvoja in ohranjanja slovenske kulture. Napovedal je nadaljnje delo Državnega sveta na področju podpore podeželju in lokalni samoupravi.
Praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je v Sloveniji državni praznik od leta 2006, ni pa dela prost dan.
