Križa se še vedno držijo lasje ene izmed žrtev

Slovenija | 11.04.2024, 10:11 Tone Gorjup

V Platonovi votlini Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani so včeraj odprli razstavo z naslovom 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin.

V kratkem nagovoru jo je predstavil njej avtor dr. Jože Dežman. Med drugim se je zahvalil odgovornim na ministrstvu za kulturo, ki so »omogočili«, da je razstava odprta prav na kraju, od koder so tisoči konec maja in v juniju 1945 odhajali v smrt. Odprl jo je novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, ki se je zahvalil vsem, ki so vztrajali pri odkrivanju resnice in omogočili, da je prišla v javnost. Razstava, ki smo jo pričakovali že lani, a jo je aktualna oblast zaustavila, bo v angleški različici prihodnjo sredo odprta tudi v Evropskem parlamentu.

Usodna noč

V Ljubljani so se 25. maja 1945 ponoči sestali Ivan Maček - Matija, Maks Bače, Jovo Kapičić in Sime Dúbajić. Dogovorili so se, kako in kje naj bi potekale likvidacije vrnjenih četnikov, domobrancev in drugih političnih nasprotnikov, ki so jih vozili v Zavod sv. Stanislava v Šentvidu. Že naslednji dan so pobili prve žrtve pri bližnjem Brezarjevem breznu. Po pričevanjih so tja v enem dnevu pripeljali približno 40 tovornjakov, polnih vojnih ujetnikov. Po nekaj dneh je Dubajić (spomenik ima pred Centrom Rog) s svojo likvidatorsko enoto odšel v Kočevje.

Prva spominska maša pod Macesnovo gorico

Ob breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu je 6. junija 2020 potekala prva slovesnost za žrtve povojnih pobojev. Ob tridesetletnici prve spominske slovesnosti so ta kraj izbrali, ker so na podlagi pričevanj, zgodovinskih virov in arheoloških izkopavanj potrdili, da so v to brezno metali pobite slovenske domobrance. Maševal je nadškof Stanislav Zore, ki je v pridigi spomnil na prvo sveto mašo pod Krenom, ki jo je 8. julija 1990 daroval nadškof Alojzij Šuštar in takratni krščanski pogreb. Kot je povedal, jih je do pravega kraja pobojev naših ljudi pripeljala sled jagod rožnih vencev in svetinjic s slovenskimi napisi. »Danes torej prvič sveto mašo darujemo na kraju, kjer so v smrt množično omahovali Slovenci, slovenski domobranci...«

Izkopavanja posmrtnih ostankov umorjenih

To so dokončno potrdili arheologi, ki so od aprila do septembra 2022 v breznu pod Macesnovo gorico izkopali posmrtne ostanke 3450 moških, umorjenih prve dni junija 1945. Pot do njih je bila zahtevna. Jamo so delno minirali že med pobijanjem leta 1945, veliko miniranje pa je bilo šele čez okoli deset let. Takrat so razstrelili celoten strop jame. Da so lahko odkrili posmrtne ostanke umorjenih, so morali izkopati okoli tri tisoč kubičnih metrov razstreljene kamnine. Zaradi razdrobljenosti kosti povsem natančno štetje žrtev ni bilo možno. Bilo jih je vsaj 3450. Med izkopavanjem so našli tudi več kot 10.000 predmetov. Večina predmetov je pripadala žrtvam, več kot desetina pa storilcem.

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin ponuja zgodovinski okvir dogajanja, predstavi preživele in njihova pričevanja, odpira vpogled v izkop posmrtnih ostankov iz brezna in del predmetov, ki so jih našli pri izkopavanju. Ti potrjujejo, da so bili med pobitimi tudi invalidi, saj so našli bergle, razne opornice in drugo. Poleg avtorja razstave dr. Dežmana so pri tem sodelovali člani strokovne ekipe Luka Rozman (vodja arheološke ekipe), dr. Petra Leben Seljak (antropologija), dr. Uroš Košir (analiza najdenih predmetov), dr. Andrej Mihevc (speleologija), dr. Mitja Ferenc in dr. Tamara Griesser Pečar (zgodovinski pregled), Pavel Jamnik (kriminalistična akcija Sprava). Razstavo, ki bo v Zavodu sv. Stanislava na ogled do 10. maja, so omogočili podporna ustanova Memores in nekateri dobrotniki.