51. zadružni posvet: Dežela potrebuje podeželje | (foto: ZZS)
Transparentnost kot predpogoj za soočanje z realnostjo
Kmetijstvo Robert Božič
V slovenskih obratih javne prehrane praviloma niti oskrbovanci niti njihovi starši in skrbniki niso seznanjeni s poreklom živil, iz katerih se vsakodnevno pripravljajo obroki. V Avstriji je predpis označevanja izvora v javnih institucijah in v obratih organizirane prehrane stopil v veljavo lani septembra in že prinaša merljive pozitivne učinke, je v sklopu letošnjega prvega dne Zadružnega kongresa povedal Christian Jochum iz Avstrijske kmetijske zbornice.
Informiranje o poreklu živil je osnovna pravica do obveščenosti vsakega posameznika, so prepričani na Zadružni zvezi Slovenije. V kmečkih stanovskih organizacijah so zato že lani, ob pobudi za vpeljavo Tedna slovenske hrane, na vlado naslovili tudi pobudo za zagotovitev označevanje porekla živi, iz katerih se obroke pripravlja v kuhinjah v vrtcih in šolah, bolnišnicah, domovih za starejše in vseh drugih javnih ustanovah.
»Transparentnost je prvi predpogoj, da je potrošnik lahko soočen z realnostjo, to informacijo pa lahko ignorira, lahko se nanjo odzove, lahko jo sprejme. To je trg ...« je zadružnikom v sredo popoldne položil na srce Christian Jochum iz Avstrijske kmetijske zbornice, ki je predstavil avstrijski pristop na tem področju.
Zanimivo je, da že po pol leta od uveljavitve, prinaša merljive rezultate: »Zaznavamo pomembne učinke, ki se kažejo pri spremembah pri nabavi ter načrtovanju jedilnikov, in v povečanju odstotka lokalnih surovin uporabljenih pri pripravi obrokov,« je med drugim pojasnil Christian Jochum.
Nastop avstrijskega gosta je sprožil zelo živahno razpravo, udeleženci so mu namreč postavljali vprašanja, med katerimi so prevladovala tista s področja vpeljave sistema.
Kot je povedala moderatorka pogovora, Alenka Marjetič Žnider, so na Zadružni zvezi Slovenije prepričani, da imamo tudi pri nas vse možnosti, da slovensko poreklo hrane in shema Izbrana kakovost Slovenije postaneta najpomembnejši nakupni dejavnik pri preskrbi obratov javne prehrane. V ta namen je po njihovem mnenju potrebno vzpostaviti enoten informacijski sistem za nadzor masnih tokov hrane in zagotavljanja sledljivosti. Na področju mesa je to že skoraj vzpostavljeno.
