Črni torek za slovensko in evropsko kmetijstvo

Kmetijstvo | 28.02.2024, 06:11 Robert Božič

Pričakovanja kmečkih stanovskih organizacij, da se bodo včerajšnja pogajanja z predstavniki Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, pod vodstvom ministrice Mateje Čalušić in predstavniki Ministrstva za finance, pod vodstvom državne sekretarke Katje Božič, končala z dogovorom o nenalaganju novih davčnih bremen kmetijstvu in izvzetjem t.i. OMD plačil iz dohodnine, so se izkazala za jalova.

Nova delovna skupina z novo časovnico in novimi analizami

»Na današnjem sestanku ni bilo zagotovljenih nobenih konkretnih ukrepov, zato kmetijske organizacije napovedujemo stopnjevanje pritiska, in sicer z organizacijo protestnih aktivnosti. Podrobnosti o protestu bomo sporočili v prihodnje,« pravijo v včerajšnji skupni izjavi vseh kmečkih stanovskih organizacij in pojasnjujejo:

»Državna sekretarka na Ministrstvu za finance Katja Božič je povedala, da so pripravljeni razmišljati o spremembah glede izvzetja obdavčitev plačil OMD, vendar so za to potrebni dodatni pogovori. Predlagala je oblikovanje medresorske delovne skupine, ki bo vključevala predstavnike kmetijskih organizacij. Delovna skupina bi do konca aprila letos pripravila analizo metodologije za določanje katastrskega dohodka in OMD plačil. Na podlagi ugotovitev delovne skupine bi po potrebi oblikovali ukrepe v smeri pravičnejšega upoštevanja težjih predelovalnih pogojev pri določitvi katastrskega dohodka, OMD plačil in morebitni razmislek o spremembi obstoječe davčne obravnave OMD plačil.«

Kmetje od zahteve po izvzetju OMD plačil iz dohodnine ne odstopajo

Predstavniki kmetijskih organizacij v sporočilu po neuspelih pogajanjih zatrjujejo, da ne nasprotujejo ustanovitvi delovne skupine, vendar to ne spremeni njihove zahteve po takojšnjem izvzetju OMD plačil iz obdavčitve. Kmetije na območjih OMD ( gre za 338 000 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki jih obdeluje 45.000 kmetij, od tega 10.000 mladih kmetij) imajo izjemno težke pridelovalne pogoje in izredno visoke stroške, ki jih izračun katastrskega dohodka ne vključuje. »V prvi vrsti te kmetije opravljajo okoljsko funkcijo in si s temi plačili lahko pokrivajo samo del stroškov, ki jih pomeni kmetovanje v takih pogojih,« še pojasnjujejo na Zvezi slovenske podeželske mladine.

Nenormalna boniteta in KD

V Združenju hribovskih in gorskih kmetov pa so na pogajanjih opozorili tudi na izjemno povečanje katastrskega dohodka na gozdove, ki se je dvignil za 260 odstotkov.

»V letu 2022 smo bili kmetje šokirani tudi nad novimi bonitetami zemljišč in rastiščnih koeficientov v gozdovih, kar spet pomeni povečanje katastrskega dohodka in posledično vpliva na kar 21 različnih dajatev oziroma višino socialnih prejemkov,« so kritični kmetje, ki zahtevajo da se stanje z boniteto zemljišč pravično uredi.

EU komisija, EU parlament in Svet na proteste evropskih kmetov cinično odgovarjajo s sprejetjem Zakona o ohranitvi narave

V Združenju nemških kmetov so prepričani, da je sprejetje Zakona o obnovi narave prek rezultatov trialoga težko breme za odnose med »naravoovarstveniki«, kmeti in ostalimi družbenimi skupinami. Po njihovem mnenju gre za precejšen korak nazaj na tem področju, predlagani zakon pa je »v popolnem nasprotju s priporočili Komisije za prihodnost kmetijstva, v kateri so se vse relevantne družbene skupine izrekle za sodelovanje s kmeti in lastniki zemljišč pri ohranjanju narave in jasno zagovarjale politiko spodbud namesto prepovedi.«

»Zakon o obnavljanju narave je popolnoma napačen način varovanja biotske raznovrstnosti in pomeni odmik od kooperativnega varstva narave, zanemarja pa to, kar kmetijstvo in gozdarstvo že dosegata z domačo pridelavo hrane, krme in obnovljivimi viri energije.«

Nemški kmetje so prepričani, da je Parlament z današnjim glasovanjem in odločitvijo »zamudil priložnost, da bi zahteval spremembe rezultatov trialoga, čeprav stališče Evropskega parlamenta v trialogu ni bilo dovolj upoštevano.«

Bogovič: »Sprejetje takšnega zakona o obnovi narave je neodgovorno!«

EU poslanec Franc Bogovič, ki si je v minulem letu zelo prizadeval, da bi zakon »spravili v red« ali pa bi ga v novem mandatu povsem na novo napisali, pa dodaja. »Obstaja popolnoma upravičen strah, da bodo države ta zakon uporabile za uvedbo nove birokracije ter novih obveznosti spremljanja in poročanja o stanju ohranjenosti površin za kmete in lastnike gozdov. Obenem bodo države trdile, da jih v to sili Bruselj oz. EU. Z današnjim glasovanjem večina kolegov v Evropskem parlamentu kaže popolno ignoranco do evropskih kmetov, ki so pretekle tedne in mesece upravičeno na cestah.«

Bogovič je razočaran tudi nad nekaterimi poslanci EPP, ki niso glasovali proti ali pa so se vzdržali in izpostavlja, »da se s takšno zakonodajo, ki ne upošteva tistih, ki jih bo tudi najbolj prizadela, EU še bolj oddaljuje od ljudi. Zmanjšanje kmetijskih površin zaradi varovalnih ukrepov bo pomenilo zmanjšanje kmetijske proizvodnje in dvig cene hrane ter še večjo odvisnost od uvožene hrane.«

Po Bogovičevih besedah bo zaradi tega, poleg kmetov, ki bodo ostali brez ali z nižjimi prihodki, najkrajšo potegnil potrošnik, ki bo imel bistveno manjši dostop do kakovostne, zdrave in hranljive hrane.