Urednik spletnega portala Domovina Martin Nahtigal | (foto: Rok Mihevc)
Kaj razkritje dokumentov pomeni za zaupanje v institucije in kako bi lahko vplivalo na volitve?
Evropska Unija Rok Mihevc Slovenska tiskovna agencija
Po razkritju dokumentov SDS o domnevni vpletenosti evropske komisarke Vere Jourove v slovenske institucije se vrstijo nekateri odzivi. Oglasila sta se tako ustavno sodišče kot Evropska komisija. Za komentar na dogajanje pa smo povprašali tudi urednika spletnega portala Domovina Martina Nahtigala. Zanimalo nas je, kaj razkritja pomenijo za zaupanje evropskih državljanov v evropske institucije.
Odziv ustavnega sodišča in Evrope
Včeraj so se najprej oglasili z ustavnega sodišča. To je zavrnilo navedbe SDS, da naj bi obisk Jourove in srečanje s predsednikom Matejem Accettom pomenil politični pritisk. Dodalo je, da se na srečanju nista pogovarjali o noveli zakona o RTV. Pojasnilo je, da na splošno velja, da odprte zadeve nikoli niso predmet pogovorov z obiskovalci ustavnega sodišča. Odzvali so tudi v Evropski komisiji. Tiskovna predstavnica je podobno sporočila, da se Jourova in Accetto nista pogovarjala o noveli zakona. Dodala je, da se njihova podpredsednica redno srečuje s predsedniki ustavnih sodišč članic Evropske unije. Kot je še pojasnila, so bili deli poročila komisije o obisku Jourove v Sloveniji počrnjeni, saj se niso nanašali na zahtevo poslanca Milana Zvera.
Celotno obnašanje je po mnenju Nahtigala »čudno«
Zgodba priča o tem, da Evropska komisija ne ureja več tistega, kar si Evropejci želimo in to je, da bi Evropa urejala tisto, kar nam je vsem skupno, ampak si iščejo na vse načine vedno nove in nove pristojnosti, je za naš radio opozoril urednik spletnega portala Domovina Martin Nahtigal. »Celotno obnašanje je pa več kot milo rečeno čudno, kajti prikrivanje določenih informacij, dela opomnika in tako naprej, govorijo o tem, da očitno neke velike besede ali obljube o transparetnosti se takrat, ko politično ni ustrezno, ne izpolnijo.«
Javni organ se izogiba podati informacije javnega značaja
Na vprašanje, kaj razkritja pomenijo za zaupanje v evropske institucije, Nahtigal odgovarja, da želi politična levica to prikazati predvsem kot boj med SDS oz. politično desnico proti levici. »Je pa tukaj treba gledati na to, da se javni organ izogiba podati informacije javnega značaja, da je k temu moral biti pozvan tudi preko evropske ombudsmanke in da tukaj ne gre za to, da to zahteva poslanec Zver, ampak, da bi to morali zahtevati vsi državljani od vsakokratne oblasti.«
Tudi če se o temi niso pogovarjali, je pustila določen vtis
Meni, da je bil obisk komisarke politično motiviran in da je želela poslati določen signal, pa če so se o določeni temi v resnici pogovarjali ali ne. »Že s svojim obiskom in interpretacijami tega obiska, ki jih je dopustila, je pustila določen vtis in je pustila določeno možnost predvsem slovenski politični levici, da v njenem obisku, v njeni podpori, iščeš svoje zavetje, čeprav so bili termini, kot je »depotilizacija« v bistvu zlorabljeni za to, kar vidimo, da se zdaj dogaja v našem največjem kulturnem zavodu RTV-ju. Namreč, očitno je, da se tudi depolitizirani kadri ne znajo soočiti s situacijo, ki se dogaja tam.«
Že s svojim obiskom in interpretacijami tega obiska, ki jih je dopustila, je pustila določen vtis in je pustila določeno možnost predvsem slovenski politični levici, da v njenem obisku, v njeni podpori, iščeš svoje zavetje.
Bi razkritje lahko vplivalo na evropske volitve?
Pa bi lahko razkritja kakorkoli vplivala na prihajajoče evropske volitve? Nahtigal meni, da gotovo bodo ena izmed točk v slovenski kampanji, da bi pa vplivala širše, je malo verjetno. »Vse to in še kakšna dodatna zgodba več, ki bo gotovo prišla na plano v času do volitev, pričajo o tem, da se moramo pogovoriti o tem, kakšno Evropo si želimo. Namreč, odgovor morda ni »vedno več Evrope«, ampak, kakšna je ta Evropa in kaj nam prinaša ter kaj si od nje želimo. Predvsem to, da se vrnemo nazaj h koreninam. Da je Evropska unija tukaj zato, da ureja stvari, ki so nam vsem skupne, ne pa da na nek način vsiljuje nek pogled, ki je specifično značilen za bruselski balonček uradnikov in politikov, ki tam živijo, delajo in bivajo.«
Celotnemu pogovoru z Martinom Nahtigalom lahko prisluhnete tukaj. Z njim spregovorimo tudi o kandidatih za evropske volitve in dogajanju v SD.
