Gospod začni s prenovo Cerkve pri meni

Duhovnost | 22.03.2024, 16:50 Alen Salihović

Ponižnost – Mati Cerkev, je osrednja tema šestega nagovora kapucina brata Štefana Kožuha. Osrednji misijonar je zato o ponižnosti govoril najprej v cerkvi, kjer je sv. Frančišek Asiški slekel svoja posvetna oblačila in ga škof odene v svoj plašč, nato pa je soredni del nagovora opravil pred baziliko svetega Frančiška.

V predzadnjem dnevu 19. Radijskega misijona smo se vrnili k Sveti Mariji Veliki, pomembnem kraju Frančiškovega življenja. Arheologi so odkrili prvotni vhod v škofovo hišo, kjer je Frančišek izrazil svojo odločitev, da se odpove vsemu in sprejme novo življenje za Kristusa. Brat Štefan Kožuh je izpostavil pomen ponižnosti in vloge Matere Cerkve pri rasti in razvoju. Dotaknili se je Jezusove ponižnosti in kako nas vabi, da postanemo majhni iz ljubezni in služimo drugim. »Skozi zgodovino odrešenja smo se naučili, kako je ponižnost ključna za odnos z Bogom,« je povedal.

Kaj je ponižnost?

»Temeljno gradivo za to, da Cerkev raste, se razvija in je vedno mlada, je drža ponižnosti. Jezus nas vabi: učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam. Kaj je resnična krščanska ponižnost? Ponižnost ni v tem, da smo majhni, ni v tem, da se čutimo majhne ampak je v tem, da hočemo postati majhni. Resnična ponižnost je torej v tem, da postanemo majhni po lastni izbiri, svobodno in da hočemo postati majhni iz ljubezni, da bi povzdigovali druge. Takšna je bila Jezusova ponižnost, iz ljubezni, v prid drugim. Postal je tako majhen, da se je za nas izničil do konca, do smrti, smrti na križu. Zato ga je Bog povišal in mu dal ime, ki je nad vsa imena in se pred njim pripogne vsako koleno v nebesih, na zemlji in pod zemljo in vsak jezik prizna, da je Jezus Gospod,« je uvodoma dejal brat Štefan.

Jezus je izbral, da bo pripadal sloju majhnih, obrobnih in tudi nas vabi, da postanemo majhni z majhnimi

»Vsa zgodovina odrešenja je en sam korak na navzdol proti Bogu. Ko Bog ustvari svet, se spusti. Ko se prilagodi in začne govoriti po človeško, ko navdihuje Sveto pismo, se spušča. Ko se Bog učloveči, pride do največje ponižnosti Boga, ki je krona vsega sestopanja, samo Bog je resnično ponižen. Učite se od mene, ker sem ponižen. To je Jezusovo povabilo, naj postanemo majhni skupaj z Njim in kakor On, ki se spusti do nog apostolov in jih umije. Pri Jezusu vidimo resnost, odločnost te izbire. Ne gre namreč za to, da bi se ponižal in postal sem in tja majhen, Jezus je postal majhen, ko je postal meso, ko je postal človek in to ostaja zavedno do konca časov. Izbral je, da bo pripadal sloju majhnih, obrobnih in tudi nas vabi, da postanemo majhni z majhnimi in da smo na strani malih,« je spodbudil brat Štefan Kožuh.

Kdor hoče biti velik, bodi vsem služabnik!

»Način, kako uresničevati evangeljsko tekmo, tekmo ponižnosti, je postavljen na glavo glede tega, kakor misli svet. Kjer svet tekmuje, tam se vedno vzpenjamo na ramenih drugih, tlačimo jih pod sebe, da bi sami postali višji. V evangeliju pa ni tako. Kdor hoče biti velik, bodi vsem služabnik. Majhni in ponižni moramo postati, če hočemo biti zares veliki,« je dejal br. Štefan.

Jezus Kristus ni bil nikoli odsoten in nikoli ne bo zapustil svoje Cerkve

Drugi del nagovora je br. Štefan Kožuh pripravil pred baziliko svetega Frančiška, saj kot je dejal nas papež Frančišek vabi, da gre Cerkev iz zakristije, da gre ven, da je živo navzoča sredi tega sveta. Nadaljeval je, da se Cerkev rodi na binkošti in, da je Jezus nikoli ne zapusti. »Jezus Kristus ni bil nikoli odsoten in nikoli ne bo zapustil svoje Cerkve. S svojim vstajenjem je postal celo glava, telesa, ki je Cerkev in to bo ostal do konca sveta. Pravi in edini Gospod naše Matere Cerkve je Jezus Kristus. Njegova navzočnost je navzočnost vstalega, ki deluje v moči Svetega duha. Deluje v vsakem času, v vsakem prostoru, predvsem pa deluje v nas, v vsakem od nas,« je povedal.

Gospod začni s prenovo Cerkve pri meni!

Spomnil je na sv. Frančiška, ki se je zavedal, da ni mogoče spreminjati drugih, samo sam se lahko spremeni in s tem spreminja tudi Cerkev. »Zato, Gospod, prenovi svet, toda začni pri meni. Gospod, prenovi svojo Cerkev. Začni pri meni. Gospod, poživi naša občinstva znotraj Cerkve. Začni pri meni. Gospod, utrdi upanje v možnost novega začenjanja. Začni pri meni. Gospod, vžgi ljubezen do Cerkve. Vžgi jo v meni in v mojih bratih in sestrah,« je povedal brat Štefan.