BiH bližje Evropski uniji. Katere reforme jo še čakajo?
Svet | 15.03.2024, 11:27 Nika Mandelj
Prihodnji teden bodo voditelji članice Evropske unije obravnavali predlog o začetku pogajanj za vključitev Bosne in Hercegovine v povezavo. Evropska komisija omenjeno predlaga po napredku države na ključnih področjih. Tamkajšnji voditelji napredek na poti evropskih integracij pozdravljajo, z izjemo predsednika Republike Srbske Milorada Dodika, ki dvomi v iskrenost Unije.
Bosna in Hercegovina je po mnenju Evropske komisije naredila občudovanja vredne korake naprej, ki posegajo zlasti na področji sodstva in boja proti organiziranemu kriminalu. »Namreč sprejela je zakon o preprečevanju oziroma zajezitvi korupcije, nasprotja interesov. Prav tako je naslovila določene vidike volilnega zakona, ostaja torej tako imenovan zakon o sodišču oziroma sodiščih. Ta se kaže kot trdi oreh, predvsem zato, ker ne obstaja konsenza med Federacijo Bosne in Hercegovine in Republiko Srbsko, na kakšen način bi se to novo sodišče oblikovalo,« je dejal predavatelj na Fakulteti za družbene vede dr. Faris Kočan in pojasnil, da bo zagotovo imelo sedež v vzhodnem Sarajevu, ostaja pa vprašanje, ali bo šlo zgolj za pritožbeno sodišče na državni ravni, višje sodišče ali vrhovno sodišče, kar bi si v skladu z evropskimi standardi tudi želeli.
Vsebinska pogajanja naj bi se začela takrat, ko bo država dosegla dodatni napredek. Poročilo o Bosni in Hercegovini bodo prihodnji torek najprej obravnavali ministri članic, pristojni za evropske zadeve, sledilo bo odločanje o začetku pogajanj, ki je v rokah voditeljev držav članic.
Najtrši oreh med izzivi pri napredku naj bi bila implementacija na novo sprejetih zakonov. »Če si v Federaciji Bosne in Hercegovine, mnogi izmed njih prizadevajo za konsolidacijo ali pa izgradnjo institucij na državni ravni, pa so v Republiki Srbski do tega seveda skeptični zaradi prisotnega narativa, da vsaka nova institucija, organ ali pa pristojnost na ravni Bosne in Hercegovine kot države, odvzema neko celovitost ali avtonomnost odločanja na ravni Republike Srbske kot politične entitete,« je dejal dr. Kočan in pojasnil, da je to zgolj eden od primerov glede katerega se bo morala politična elita znotraj Bosne in Hercegovine odkrito pogovoriti. Ob tem je dodal še, da se mora država zavedati, da je dobila zgodovinsko priložnost, da začne resno spreminjati svoje družbeno-politične in javne sisteme ter tako postane boljša država.