Zakaj jo je NSi edina podprla in kakšne odgovore pričakuje Janša

Evropska Unija | 07.03.2024, 15:06 Rok Mihevc Slovenska tiskovna agencija

Evropska ljudska stranka je na kongresu v Bukarešti potrdila Ursulo von der Leyen za vodilno kandidatko na junijskih evropskih volitvah. Tako je korak bližje novemu petletnemu mandatu na čelu komisije, saj se stranki glede na javnomnenjske raziskave obeta zmaga na volitvah.

Von der Leyen je v čast služiti Evropski uniji

Podporo je tako imenovani spitzenkandidatki na tajnem glasovanju namenilo 400 delegatov, 89 jih je bilo proti. Von der Leyen, ki ni imela protikandidata, se je v nagovoru pred glasovanjem zahvalila svojim strankarskim kolegom za zaupanje in podporo ter dejala, da ji je v največjo čast služiti Evropski uniji. »Naša miroljubna in združena Evropa je pred izzivi kot še nikoli doslej. S strani populistov, nacionalistov, demagogov. Naj gre za skrajno desnico ali skrajno levico. Njihov cilj je enak: hočejo poteptati naše vrednote in uničiti našo Evropo. In mi, Evropska ljudska stranka, tega ne bomo nikoli dovolili.«

Sanje krščanskih demokratičnih očetov

Predsednik stranke Manfred Weber jo je pohvalil kot trdno voditeljico in dodal, da bo Evropa z njo na čelu v dobrih rokah. Meni namreč, da je evropski način življenja tarča napada in da želi skrajna desnica uničiti Evropo od znotraj. »Nismo zgradili Evrope, da bi delali samo ob sončnih dnevih. Zgradili smo jo, da bi bila naš varen in dober dom, ne glede na vreme. To so bile sanje naših krščanskih demokratičnih očetov.«

Tonin: Program gre v pravo smer

Med udeleženci kongresa so bile tudi delegacije slovenskih strank SDS, NSi in SLS, pri čemer so pri SDS in SLS že pred glasovanjem sporočili, da von der Leyen ne nameravajo podpreti. Zakaj so jo podprli v NSi, nam je povedal predsednik Matej Tonin. »Podprli smo jo zato, ker želimo, da tudi v prihodnosti naša politična družina ohrani ključno vlogo pri najpomembnejših evropskih institucijah. Smo pa tudi zelo jasno povedali, da ji je na nekaterih področjih v preteklosti spodletelo, govorim zlasti o zelenem prehodu in migracijah. Tukaj pričakujemo popravek kurza. Program, ki je bil potrjen, gre v pravo smer, da gremo iz zelenega prepada v razumen zeleni prehod. In pa, da tudi začnemo resno upravljati z migracijami, ker je bilo veliko stvari narobe v preteklih letih.«

Balažic: Ni ideoloških floskul

Predsednik SLS Marko Balažic pa je dejal, da popotnica glasov kaže, da so imeli v stranki prav, ko so opozarjali, da je komisija pod njenim vodstvom »izgubila kompas pri vprašanjih energetske in prehranske varnosti, forsiranju zelenega prehoda, da je neustrezno upravljala migracije in imela dvojna merila pri spoštovanju pravil vladavine prava. Za izvolitev ji čestitamo, se bo pa morala potruditi s konkretnimi koraki in realističnim pristopom v smeri več zdrave pameti, če bo želela ohraniti kredibilnost. Potrjen manifest EPP je dober kompromis za program dela prihodnje Evropske komisije. Pozitivno je, da ni zapisanih nekaterih ideoloških floskul, ki so Evropo peljale stran od temeljnih vrednot, vsekakor pa bo treba trdo poprijeti za delo, če bomo želeli ohraniti blaginjo in kakovost življenja. V SLS si prizadevamo za močno Evropsko unijo za vse in ostajamo tudi vnaprej kredibilen partner Evropske ljudske stranke.«

Janša: Odgovori marsikje prešibki

Evropska ljudska stranka je sprejela tudi svoj volilni program, v katerem se je zavzela za varno Evropo in krepitev obrambnih zmogljivosti. Napovedala je zavzemanje za interese kmetov, malih in srednje velikih podjetij ter nadaljnjo podporo Ukrajine. Prav vojno ter krepitev evropskega gospodarstva in kmetijstva je kot dva glavna izziva Evropske unije v nagovoru na kongresu omenil tudi predsednik SDS Janez Janša. »Za institucije Evropske unije prihodnjega mandata in predvsem EPP kot osrednje evropske stranke sta to dva največja izziva. Za uspešna odgovora nanju morajo države članice predvsem strniti vrste, kar pomeni polno osredotočenost na prioritete brez nepotrebnih spopadov okrog manj pomembnih vprašanj. Doslej so bili odgovori marsikje prešibki, ker je evropska civilizacija spodkopavana tudi od znotraj. Predvsem od modernih verzij kulturnega marksizma, ki so ga nekatere skrajne politične stranke v veliki meri vrinile kot kvazi osnovni tok razvoja družbe. V bistvu pa gre za razkroj temeljnih stebrov zahodne civilizacije, od družine do zasebne lastnine, svobodnega šolstva, svobode govora in demokracije.«