Psihoze, shizofrenija, nasilna dejanja in samomorilnost – vse to zaradi kajenja marihuane?

Srečanja | 22.02.2024, 17:11 Marjana Debevec

Mnogi so danes mnenja, češ da ni nič takšnega, če mladi kadijo travo oz. marihuano. Pa je res tako? Zadnje raziskave kažejo da uživanje marihuane pušča hude posledice. Med njimi so razne vrste psihoz, med katerimi je pogosta shizofrenija, pa tudi nagnjenost k nasilju in samomorilnosti. O tem je v oddaji Srečanja spregovoril specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki je zaposlen v zavodu Mitikas, kjer nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi in individualno terapijo.

Šokantna odkritja nasilnih dejanj

Dr. Perko večkrat navaja knjigo Alexa Berensona z naslovom: Povejte svojim otrokom: resnica o marihuani, duševnih boleznih in nasilju. Avtor v knjigi obravnava negativne posledice uživanja marihuane. Le-teh je mnogo več, kot je pogosto prikazano v javnosti.

Knjiga je izšla 2017. Ker je v javnost prinesla nekaj novega, je doživela velik pogrom. »Jaz sem takrat že delal v skupnosti Srečanje in sem videl, kakšna je problematika z uživalci marihuane,« je poudaril Perko.

Danes imamo več raziskav na to tematiko, ki potrjujejo, kar je zapisal Berenson. Je pa po Perkovih besedah zanimivo, kako je prišlo do tega, da je Berenson začel to pisati. Njegova žena psihiatrinja in tudi sodna izvedenka mu je po nekem umoru, ki se je zgodil v Ameriki, povedala, da je bil storilec samo na marihuani.

Berenson tega kot liberalno usmerjen ni verjel, potem pa je začel raziskovati in je prišel do šokantnih odkritij. Podobne posledice kajenja trave so odkrili tudi na drugih koncih sveta.

Začaran krog iz tesnobe v marihuano do psihoz in samomora

Perko ob tem poudarja, kako zlorabljen je izraz medicinska uporaba marihuane. Mnogi najstniki jo uporabljajo z izgovorom, da se samo zdravijo. In do česa potem pride?

»To opisujejo v vseh teh knjigah, člankih in to sem imel tudi sam priliko videti. Dobiš najstnika, ki začne tesnobo zdraviti z marihuano. Potem jo rabi vedno več. Če neha kaditi, pride do odtegnitvenih simptomov in je zato tesnoben. Prepričan pa je, da si je prej tesnobo zdravil z marihuano, zato nadaljuje s kajenjem.«

Kot poudarja dr. Uroš Perko, gre za začaran krog, ki vodi v psihoze. Straši poročajo, da se je otrok popolnoma spremenil, postal je nasilen in celo samomorilen. Žal nekateri tudi uspejo izvesti samomor.

»Mladi ljudje mislijo, da se samozdravijo, zadaj pa je ogromna industrija, ki jim seveda pritrjuje, da imajo prav in tukaj je ta začaran krog.«

Od trdih drog se vsaj lahko okreva ...

Po Perkovih besedah so najtežji primeri in najtežje klinične slike pri odvisnih od marihuane. »Razveselimo se, če pride v skupnost odvisnik od trdih drog, kajti vemo, da ima vsaj malo možnosti, da bo okreval. Mnogi zasvojeni z marihuano ne zdržijo niti abstinence. Predvsem pa imajo tako poškodovane oz. "skurjene" možgane, da še dolgo sploh ne razumejo, kaj jim govoriš, so apatični, nič si ne morejo zapomniti.«

Od dveh odstotkov THC-ja do 99

Na kratek rok se trava sicer zdi bolj varna droga, težava pa je v tem, da je bistveno bolj nevrotoksična. Marihuana je namreč danes povsem drugačna kot nekoč. »Enostavno to ni več ista droga.«
Marihuana, ki so jo kadili v 60. in 70. letih je imela približno 2 odstotka THC-ja, v 90. letih 5 odstotkov, po letu 2001 je marihuana dosegla do 15 odstotkov THC-ja.

»V zadnjih petih letih pa je to eskaliralo. Danes govorimo o marihuani, kjer ima koncentrat 60, 70 tudi 90 in celo 99 odstotkov THC-ja.«

Mladi jo po besedah dr. Uroša Perka kadijo večkrat dnevno, saj pravijo, da se samozdravijo. »Če ni nobenih omejitev, če to pomaga pri tesnobi in slabem počutju, moraš to čim večkrat delati. In če večkrat dnevno kadijo več kot 90 odstotno marihuano, je normalno, da so nori.«

Nasilna dejanja, zastrupitve, odvisnost

Raziskave po letu 2017 vedno bolj kažejo na značilno povezavo med marihuano in shizofrenijo, pa na povezavo z nasilnimi dejanji. Obenem pa tudi ne drži več, da se z marihuano ni mogoče zastrupiti. Vedno več mladih namreč prihaja na obravnavo v UKC prav zaradi tega.

Čeprav nekateri trdijo, da od marihuane nisi odvisen, tudi to po besedah dr. Uroša Perka ne drži. Njeni uživalci težko funkcionirajo v polnosti, zato težko zdržijo v partnerskem odnosu.

Uspešni dijaki uporabniki psihiatrije do konca življenja

V komunah vedno pogosteje opažajo, da imajo uživalci marihuane tudi pridruženo duševno motnjo. Zato se tudi ne morejo v polnosti rehabilitirati.

»Trda droga jih ne skuri toliko. Tragično je, ker gre za mlade fante in dekleta, stare 18, 20 do 25 let, ki lahko relativno kratek čas uživajo marihuano in so dobro funkcionalni, uspešni dijaki, potem uspešno maturirajo, so nadarjeni, imajo vse življenje pred sabo in so vpisani na univerze. Potem pa dobijo diagnozo shizofrenije, ki je seveda nepovratno stanje. V najboljšem primeru bodo uporabniki psihiatrije do konca življenja.«

Z zdravili se te psihoze relativno dobro regulira. Težava pa je v tem, da mnogi med njimi znova zapadejo v odvisnost, kar stanje psihoze še poslabša. Vse to pri mladih ljudeh lahko vodi v hude depresije in samomorilnost, saj se zavedajo, da ne zmorejo več tistega, kar so zmogli prej.

50 odstotkov shizofrenij posledica uživanja marihuane

Britanski znanstveniki opozarjajo, da je v Amsterdamu, kjer je marihuana z visoko vsebnostjo THC-ja široko dostopna in jo mnogi uživajo dnevno, verjetnost psihotičnih epizod devetkrat večja v primerjavi z devetimi drugimi mesti po svetu. Poudarili so, da obstaja pri ljudeh, ki marihuano uživajo dnevno, trikrat večja verjetnost za razvoj psihotične motnje kot pri ljudeh, ki tega nikoli niso počeli.

40 odstotkov uživalcev marihuane jih po besedah dr. Perka doživi v začetku neko blažjo kanabinoidno psihozo, ki običajno ni nič hujšega. Lahko je tudi malo strašljiva, človek je zelo tesnoben, doživlja iluzije in blodnje, ima občutek, da ga vsi gledajo, stvari okrog njega dobijo malo čudne oblike.

To po Perkovih besedah relativno hitro mine. Če pa ti ljudje še naprej kadijo, jih potem kar približno 35 odstotkov doživi pravo psihozo.

Gre za vsebinske motnje mišljenja, občutke preganjavice, češ zdaj se vsi pogovarjajo o meni in kujejo zaroto proti meni. Potem gre za motnje zaznavanja, se pravi za halucinacije. Omenil je primer nekoga, ki je mislil, da je v računalniški igrici in je splezal na drog.

Te psihoze so po besedah dr. Perka lahko zelo grozeče, ljudje doživljajo velik pritisk notranjih glasov, ki so lahko precej nasilni in kar se lahko zelo slabo konča.

Danes kažejo podatki, da naj bi bilo kar 50 odstotkov shizofrenije posledica marihuane. Seveda nihče ne more vnaprej vedeti, kdo od uživalce marihuane bo zdrsnil čez ta rob in kdo ne.
Perko je navedel tudi, da se ob uporabi marihuane močno poslabša stanje depresij, socialne anksioznosti in samomorilnosti.

Redko se poveže nasilna dejanja z uporabo marihuane, čeprav zdaj podatki kažejo, da so mnogi, ki so krivi umorov, nasilja v družini in zanemarjanja otrok tudi uporabniki marihuane.

Nenapovedani izbruhi nasilja

Perko je omenil tudi razliko med alkoholiki, za katere odrasli otroci točno znajo povedati, kako se je na primer oče obnašal, ko se je napil in kaj so lahko pričakovali, ter med uživalci marihuane, za katere nikoli ne veš, kdaj bo prišlo do izbruha nasilja.

Povedal je za primer fanta, ki so ga sprejeli v komuno na zdravljenje odvisnosti od marihuane. Nekaj mesecev je vse dobro funkcioniralo, vse dokler med čiščenjem okolice ni našel nekega ogorka trave. Potegnil je tri, štiri vdihe in v trenutku postal nasilen. Vzel je našpičeno palico in napadel druge fante v skupnosti.

Pozna tudi primere fantov, ki so se odvadili petnajstletne odvisnosti od trdih drog. Potem ko so se vrnili domov, so začeli kaditi marihuano. Zdravljenja od te odvisnosti pa niso zdržali.

Starši, kje ste?

Perko bi najprej staršem svetoval, naj sami ne uživajo marihuane. Po drugi strani pa je prepričan, da bi morali starši, če družina normalno funkcionira, opaziti spremembo na otroku, ki uživa marihuano. Če imajo dobre odnose, bo otrok tudi sam povedal za kajenje trave.

Če pa ne bi priznal, obstajajo tudi testi in zato Perko poziva očete, da uporabijo svojo avtoriteto. Takšno testiranje bo vsaj malo strahu vlilo mladostniku. Seveda pa otroka ne moreš ves čas nadzorovati in to tudi ni prav. Zato je še kako pomemben zaupljiv odnos, ki se gradi od otroštva.

Če pa pride do odvisnosti, je po Perkovih besedah treba ukrepati in otroka poslati na zdravljenje. To je ponavadi tudi trenutek, ko morajo starši začeti delati na sebi.

Vabljeni, da prisluhnete celotnemu pogovoru.