Rožle v studiu RO | (foto: ARO)
Vulkanska Islandija in čudoviti filmski prizori narave
Oddaje Blaž Lesnik
Osrednji gost petkovih Doživetij narave je bil režiser, fotograf in snemalec Rožle Bregar, kot si sam pravi: fant z veliko strastjo do ustvarjanja. Ta ga je pripeljala do snemanja za BBC in Netflix. Znan je po snemanju v ekstremnih razmerah – od visenja na vrvi do prenočevanja v gorah ali ob reki s kajakom. Na Festivalu Gorniškega filma v Cankarjevem domu je do konca napolnil Linhartovo dvorano s svojo ljubeznijo do Islandije. Našim poslušalcem jo je z besedami razkril že nekaj dni prej.
Rožleta Bregarja od nekdaj mikajo narava, pokrajine, hribi... "Islandija pa je ena taka prečudovita, lahko bi rekel eksotična dežela. Ima ledenike, zelene površine, poraščene z mahom, izdolblene kanjone, vulkanski pesek, lavo...." Gre za vulkansko pokrajino, brez gozda. Že če vidijo tri drevesa, Islandci temu rečejo gozd. Celotna država je velika za približno pet Slovenij, ima pa le 350.000 prebivalcev. Večina živi v glavnem mestu Reykjavik, ostali so raztreseni po kmetijah in vasicah.
Kakšni so Islandci?
"Na splošno so zelo na "izi", včasih jih primerjam kar z našimi "južnjaki" oziroma Balkanci. Njim se nikamor ne modi, vse teče zelo počasi. Če se dogovoriš z njimi za danes zvečer, mogoče to ne bo danes, ampak jutri zvečer." Islandija je otok sredi oceana, kjer je vpliv vetra in morja zelo velik. "Zaradi vseh vremenskih razmer so se že od nekdaj morali prilagajati iz trenutka v trenutek. Zato je njihov način življenja "go with the flow", v slovenščini bi rekli, da gredo s tokom."
Ovce na Islandiji
Ovc je na Islandiji več, kot je ljudi. Čez poletje se prosto pasejo po celem otoku in ko pride jesen, se vsa Islandija zbere. "V bistvu prečešejo celo Islandijo v iskanju teh ovc. Vsaka ovca ima oznako na ušesu. Lahko se zgodi, da se ena ovca znajde na severu, pripada pa kmetu z juga države. Oni vse to posortirajo. Zanimiv dogodek je to, ko jih iščejo s štirikolesniki, džipi, peš, z droni... vse prečešejo. Ves narod je vključen v to zbiranje ovc."
Vulkanska aktivnost
V povprečju pride na Islandiji do izbruha vsake štiri leta. "Na otok se vračam že več kot deset let. Prvi vulkan v tem času je izbruhnil pred tremi leti, to je bilo ravno v času korone." Skupaj je več kot sto vulkanov, vendar je njihova aktivnost zelo različna. "Nekateri izbruhnejo na sto let, drugi na tisoč ali celo več tisoč let". Seveda domačini vse to spremljajo in v času izbruha se jim čas malce ustavi."
Zadnji izbruh se je zgodil sredi januarja letos, razpoka se je odprla v smeri ribiške vasice Grindavik, kjer je živelo skoraj 4000 ljudi, ki so jih morali evakuirati. "Prva dva tedna po izbruhu lani na tem območju so turistično zelo promovirali, saj je bilo še dovolj varno in so jih ljudje hodili opazovat. Tudi jaz sem bil tam - res je zanimivo videti vso to lavo in vročino, ki te obdaja. Seveda sem vse to tudi zabeležil s fotoaparatom. A zdaj teh zadnjih izbruhov seveda ne promovirajo več, tako da tudi fotografov ne spustijo zraven."
O letošnjem 18. Festivalu gorniškega filma in njegovem programu je v oddaji spregovoril tudi direktor festivala, alpinist Silvo Karo.
