Bodo evropski voditelji komisijo prepričali o nujnosti drugačne kmetijske politike?

Kmetijstvo 01. 02. 2024, 13:49 Robert Božič Slovenska tiskovna agencija

Voditelji držav članic EU se na današnjem vrhu ne morejo izogniti tudi konkretnim in upravičenim zahtevam kmetov, ki jih ti izražajo z valom protestov po vsej povezavi. Kmetje s traktorji danes protestirajo tudi v Bruslju in opozarjajo predvsem na neustrezen način s katerim Skupna kmetijska politika na plečih kmetov udejanja t.i. okoljske ukrepe, ki so velikokrat nepremišljeni in zato brez pravega učinka.

Potem ko so slovenske kmečke nevladne organizacije včeraj predsednika vlade dr. Roberta Goloba pozvale, da na današnjem srečanju voditeljev držav članic EU-ja predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen predstavi zahteve slovenskih kmetov, ki se enako kot evropski ne strinjajo z zahtevami »pogojenosti in obvezno praho na njivah«, nenadzorovanim uvozom žita in poceni živil iz Ukrajine, grozečimi posledicami trgovinskega sporazuma Mercosur ter dejstvom, da se t.i. »zeleni prehod« izvaja na plečih kmetov je ta ob prihodu v Bruselj pojasnil, da je »Slovenija za uravnoteženje okoljskih zahtev z realnim stanjem v kmetijstvu«.

»To smo nenazadnje že počeli na nacionalnem nivoju in verjamem, da bo to sledilo tudi na evropskem,« je premier odgovoril na novinarsko vprašanje, ali Slovenija podpira rahljanje okoljskih standardov, da bi zadostili zahtevam kmetov.

Ob tem je podprl v sredo predstavljeni predlog Evropske komisije, ki predvideva določena odstopanja od okoljskih pravil glede obdelave zemlje v okviru skupne kmetijske politike. V skladu s predlogom bi lahko bili v letu 2024 vsi kmetje izvzeti iz obveznosti, da določen del zemlje pustijo neobdelan.

Prav tako se po Golobovih besedah Slovenija zavzema za to, da morajo pri uvozu hrane iz tretjih držav veljati enake okoljske zahteve kot v EU. »Smo za prostotrgovinske dogovore, vendar hkrati tudi za spoštovanje okoljskih standardov, kakršni veljajo v Evropski uniji,« je po poročanju STA v Bruslju povedal Golob.

Premalo!

A nekatere neformalne skupine slovenskih kemtov opozarjajo, da je »v sredo predstavljeni predlog Evropske komisije« premalo in je s »samim odnosom« do kmetijstva tudi na nek način žaljiv. Predvsem pa so škodljiva dvojna merila in tudi izjeme, ki si jih »močne« države ponavadi izpogajajo, »uradniki manjših, kot je Slovenija, pa v svoji zakonodaji slepo sledijo zahtevam Evropske komisije.«

Medtem ko v Sloveniji že leta velja popolna prepoved uporabe neonikotinoídov, so zelo dobro organizirani francoski kmetje imeli izjemo in ta sredstva lahko še lani uporabljali. Izkrivljenost, ki jih na skupnem trgu prinašajo taka dvojna merila ni dobra, pravi kmet Rok Sedminek, eden od udeležecev jutranjega protesta v Celju:

»Dokazali so dejansko, da ti zeleni ukrepi ne prinašajo nič dobrega za kmetovanje, da nas zelo omejujejo. Po drugi strani smo pa mi še kar strpni pred naši vladi, pa verjame, da v Sloveniji se je nakopičilo preveč, preveč problemov. Kar je pa najhujše, pa na drugi strani ne vidim nekega dobrega sogovornika. Tudi če nam je ministrica pripravljena prisluhniti in obljublja, jaz od te vlade ne pričekujem, da bodo naredili kaj dobrega za slovenske kmete in slovensko podeželje.«

Dovolj je!

Zato so kmetje iz Savinjske doline, Celja, Šmarja, Šentjurja in drugih okoliških krajev zjutraj v Celju pripravili spontan in miren protest. Z njim so želeli opozoriti tudi na tipično slovenske probleme, višanje davkov zaradi novega sistema bonitetne ocene kmetijskih zemljišč, nacionalizacije zaradi infrastrukturnih projektov in tudi težav zaradi prenamnožitve zveri.

Več boste slišali v nedeljski kmetijski oddaji.