Jože BartoljJože Bartolj
Miha MočnikMiha Močnik
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Minister za visoko šolstvo dr. Igor Papič (foto: Tanja Dominko)
Minister za visoko šolstvo dr. Igor Papič | (foto: Tanja Dominko)

Minister za visoko šolstvo Papič o vpisu na fakultete in financiranju

Pogovor o | 01.02.2024, 11:34 Tanja Dominko

Pred informativnimi dnevi in vpisom na fakultete smo v oddajo Pogovor o povabili ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igorja Papiča. Mladi imajo na voljo veliko možnosti izbire tako srednješolskega kot visokošolskega izobraževanja, a mnogi se soočajo s težavami pri odločanju in pri vpisu. Kdo določa število vpisnih mest, kakšni so načrti ministrstva za prihodnost in katere fakultete si obetajo nove investicije.

Dostopen in dober sistem

Minister Papič, ki je na tem položaju leto dni, prej pa je vodil skupno ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, je mnenja, da imamo dober visokošolski sistem, zelo visoko stopnjo visokoizobraženega dela prebivalstva, hkrati je zadovoljen, da sistem dostopen, »se pravi brezplačen, kar mogoče ni tako samoumevno, če gremo malo po svetu. Imamo številne programe, tako da tudi glede raznih področij imajo dijakinje in dijaki veliko možnosti za nadaljnje izobraževanje.«

Za študijsko leto 2024/2025 bo na voljo skupaj 20.241 vpisnih mest za vpis v 1. letnik za redni in izredni študij. Za redni študij je razpisanih 17.345 mest, za izrednega pa 2897.

Povečno število mest na deficitarnih programih

Kot novost je Papič izpostavil, da so pri pripravi predlogov vpisnih mest javni visokošolski zavodi upoštevali usmeritve za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za študijsko leto 2024/2025, ki jih je vlada sprejela oktobra. Veseli ga, da so fakultete sledile tem usmeritvam, da so na nekaterih deficitarnih programih delno povečali vpisne številke. Osnovno ureditev tega področja pa bodo določili s sklenitvijo nove štiriletne pogodbe o financiranju visokošolskih zavodov, je dodal. "Ta pogodba bo začela veljati 1. januarja 2025 in bo veljala štiri leta. Tam bomo natančno definirali pričakovanja ustanovitelja, univerze pa bodo imele priložnost, da bodo izrazile svoje potrebe oziroma pod kakšnimi pogoji bodo lahko vpisne številke izvedle in vpisale določeno število študentov na določenih področjih," je še navedel Papič.

 Gotovo to ni najboljši način, problem je v tem, da univerze niso zadosti financirane, zato pripravljamo nov zakon o visokem šolstvu, ki bo vseboval tudi nov način financiranja, boljši način.

Nov zakon o visokem šolstvu v pripravi

Pogajanja za novo štiriletno pogodbo se bodo začela letos, je dejal minister. »Tako lahko po eni strani vlada izrazi neka pričakovanja do javnih univerz in po drugi strani javne univerze povejo, kaj potrebujejo, da lahko ta pričakovanje izpolnijo. To, kar se pa dogajalo v zadnjih nekaj letih, smo pa poskušali nekako ad hoc reševati problematiko. Gotovo to ni najboljši način, problem je v tem, da univerze niso zadosti financirane, zato pripravljamo nov zakon o visokem šolstvu, ki bo vseboval tudi nov način financiranja, boljši način.« Po njegovih besedah mora biti osnovni koncept kakovost, ne pa vpisne številke.

Minister za visoko šolstvo dr. Igor Papič zadovoljen z možnostmi na področju visokošolskega izobraževanja
Minister za visoko šolstvo dr. Igor Papič zadovoljen z možnostmi na področju visokošolskega izobraževanja © Tanja Dominko

Načrti na daljši rok

Kandidati se lahko prijavijo v dveh prijavnih rokih. Prvi je od 20. februarja do 20. marca, drugi pa od 21. do 27. avgusta. V oddaji smo ministra vprašali, kdo je pravzaprav tisti, ki lahko doseže, da neka študijska smer poveča. Konkretnega odgovora, zakaj je denimo na področju logopedije samo 15 mest razpisanih, čeprav se mnogo otrok danes sooča s težavami v govornem razvoju in so čakalne dobe izjemno dolge, ni dal. »Dostikrat gre za vprašanje zmožnosti izvajanja določenih programov in pa tudi, kaj se z diplomanti zgodi po zaključenem študiju. Tipičen primer je trenutno šolstvo, kjer je zelo jasen trend, da zaposleni bežijo v druge poklice.« Na konkretno vprašanje, kakšni so postopki za dosego povečanega vpisa pa je minister Papič odgovoril: »Jaz sem zagovornik tega, da velike univerze, recimo tudi Ljubljana, Maribor, seveda Primorska, tudi konkurirajo pri vzpostavljanju teh novih študijskih programov. Gre za to, da javne univerze na določenem področju niso konkurenčne v smislu, da se dosti hitro odzivajo. Zakaj se ne odzivajo, to je drugo vprašanje, najbrž spet povezano s financiranjem. Včasih se da mogoče relativno hitro povečati število vpisanih, dokler je to v rangu števila zaposlenih. Če pa prekoračimo, da imamo več ciklov za izvajanje vaj, potem se pojavi vprašanje, ali imamo zadosti kadra na fakulteti, da lahko to izvaja. Seveda moramo te načrte delati na daljši rok.«

Informativna dneva bosta v petek, 16. februarja, in v soboto, 17. februarja.

Kako se financirajo fakultete?

»Za javne univerze velja, da se pedagoški del v celoti financira iz proračuna preko Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Tržni del se dejansko izvaja v manjšem obsegu, in sicer samo za raziskave, predvsem na področju tehnike, tehnologije, tudi recimo medicina ima diagnostiko, ampak, kot rečeno, najbrž večji del pri javnih univerzah pride direktno iz proračuna. V preteklosti je veljal koncept, da se posamezna fakulteta financira po številu študentov. To gotovo ni bil dober koncept, zato ker je bil interes vpisati čim več mladih, kaj se dogaja naknadno v procesu samega študija, pa ni bila več taka skrb. Tega koncepta že dolgo ni več, več kot deset let. Zdaj univerze dobijo nek obseg financiranja na leto in potem same razpolagajo s porabo teh sredstev. Koliko imajo zaposlenih profesorjev, je pa pogojeno s številom študijskih programov. Vsak študijski program ima samo določeno število predmetov in profesorjev zaposlenih samo toliko, koliko je na voljo predmetov za predavanje. Torej se ne zaposluje prosto, mogoče je več fleksibilnosti pri raziskovalnem delu, če je več pridobljenih projektov.«

V nadaljevanju smo govorili tudi o tem, da se študenti manj odločajo za tehniške fakultete, čeprav so potrebe delodajalcev po teh kadrih velike, o konkurenci med fakultetami, o odhodih študentov na študij v tujino in o investicijah, ki so se v zadnjem obdobju precej povečale.

V drugem delu oddaje pa smo gostili Petro Sternad z Gospodarske zbornice Slovenije, ki je povedala njihove izkušnje z vajeniškim sistemom, predstavila nekaj primerov uspešnega sodelovanja s podjetji in naštela tudi poklice, ki so na trgu najbolj iskani.

Prisluhnite oddaji tukaj

Pogovor o
Skupina Booom! (photo: osebni arhiv) Skupina Booom! (photo: osebni arhiv)

Po uvrstitvi v finale so odšli tudi v cerkev

Patrik Mrak, Luka Cvetičanin in Matevž Derenda, člani skupine Booom! so na festivalu »Una Voce per San Marino«, tekmovanju, na katerem v San Marinu izbirajo svojega predstavnika za pesem ...

Pogajanja o OMD na MKGP (photo: MKGP) Pogajanja o OMD na MKGP (photo: MKGP)

Črni torek za slovensko in evropsko kmetijstvo

Pričakovanja kmečkih stanovskih organizacij, da se bodo včerajšnja pogajanja z predstavniki Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, pod vodstvom ministrice Mateje Čalušić in predstavniki ...