Helena Žučko: »Da bi se zavedli, da smo skupaj močnejši!«
Kmetijstvo | 31.12.2023, 16:25 Robert Božič
Leto, ki se izteka je bilo zaznamovano tudi z vseslovenskim kmečkim protestom. Sprožil ga je kmečki punt na Igu, kjer so kmetje v nabito polni dvorani tamkajšnjega kulturnega doma uradnikom okoljskega ministrstva in Zavoda za varstvo narave rekli jasen NE njihovemu »totalitarnemu načinu« uvajanja režima Natura 2000, ne samo na Barju ampak tudi širše in s tem sprožili vseslovenski protest kmetov.
»Dogodki na Barju, ki so se spomladi odvijali, oziroma kakršni so bili plani z Barjem, vse to je sprožilo eno vseslovensko akcijo, kjer se je pokazalo, da kmetje znamo stopiti skupaj,« je v današnji nedeljski kmetijski oddaji povedala Helena Žučko, direktorica KZ Ig, ki je nudila podporo tamkajšnjim kmetom, v boju za pošten odnos do njihovega dela in lastnine.
»Moje osebno mnenje je, da na tem, kar smo dosegli, doseženi številčnosti, na pripravljenosti sodelovati, se boriti za našo prihodnost, na tem ne smemo zaspati. Lahko smo ponosni, da nam je to uspela, ampak to ne sme biti končni cilj,« pravi ga. Helena.
»Glede na dogajanja na kmetijskem področju, tisto trenutno oziroma tisto skozi celo leto, tudi na trenutno stanje, da (na strani ministrstva) ni ustreznega sogovornika, ki bi se na kakršen koli način želel, hotel ali pa znal ukvarjati s kmetijstvom, se mi zdi, da bi bilo potrebno spomladanske aktivnosti nadaljevati in pokazati, da je slovensko kmetijstvo za Slovenijo še kako pomembno, ravno tako za njene prebivalce, za naš obstoj in da je to nasploh naša kultura.«
Pričakovanja pred evropskimi volitvami in glede spreminjanja zakonodaje
Nekako vsi veliko pričakujemo od prihodnjih evropskih volitev. Pričakujemo da bo brezglavi »zavoj v zeleno«, brez zdrave kmečke pameti, ki ga je v zadnjih letih naredila Evropa, po novih volitvah bil deležen popravkov, normalnega zdravorazumskega premisleka.
Slovenske kmete pa ob tem dodatno skrbi tudi spreminjanje zakonodaje na področju kmetijstva in okolja. Priča smo spreminjanju številnih aktov in uredb, nekatere se pripravljajo, nekatere so tudi že dane v postopke sprejemanja in ponavadi je hudič v podrobnostih, še posebej če ob vsem delu v kmetijski pridelavi ni časa vsega tega spremljati in se odzivati.
Helena Žučko o tem pravi: »Ja, glejte, moje mnenje je, da glede na vse te kmetijske organizacije, ki jih imamo in na vsa ta področja, kjer prihaja do sprememb, osebno zelo pogrešam nekoga, ki bi dejansko sledil vsemu temu dogajanju. Stvari se spreminjajo, pomembne so podrobnosti, pomemben je drobni tisk, če rečem po domače in tukaj bi mogel biti na kmetijski strani nekdo, ki bi bdel nad tem.«
»Kmetje ne smemo biti tiho!«
Po njenem mnenju bi bilo potrebno na tem področju čim prej vzpostaviti proaktivno delo in tudi kmetje, ki so mnogi zelo aktivni, razgledani in izobraženi, bi se potem tudi lažje odzivali, če bi imeli tako podporo.
Letošnja zgodba (s poskušanjem uvajanja režima natura 2000 na Barju in nekaterih drugih delih Slovenije) nas pravzaprav uči, da je prav iz teh vod prišlo opozorilo, kaj se pripravlja. Lahko pa bi bilo drugače, če bi prej redno spremljali vse skupaj in delovali proaktivno.
»Brez nič ni nič!«
Slovenska kmetijska pridelava je razdrobljena in se zaradi tega spopada z višjimi stroški pridelave. Organizacija protestov pomeni dodaten pritisk in dodatne stroške, nekako nas taki dogodki potem silijo v rdeče številke.
A Helena Žučko opozarja, da je na to potrebno gledati širše: »Če se ne bomo odpovedali kakšni uri ali pa kakšnemu, ne vem, kilogramu, litru manj, sploh za našo prihodnost, da bomo mleko ali pa meso ali pa zelenjavo ali pa karkoli drugega še lahko pridelovali ..., potem se mi o tem zdi brez veze razpravljati.«
»Če kmet ne bo mogel s tem obstati, če se ne bo boril za svoj poklic, za svoje delo, ki ga opravlja, če prihodnosti ne vidi, pa bo kar čakal na nekoga, je vse to brez veze. Ljudje moramo stopiti skupaj, si vzeti čas, nastopati, da bomo lahko delali naprej. Če ne, je to konec katerekoli dejavnosti,« meni Helena Žučko.
»Opogumimo naše otroke!«
Opozarja, da ob zrenju v prihodnost, ne smemo pozabiti na preteklost in upa, da smo se na dogajanju v preteklosti tudi kaj naučili.
»Ko gledamo na našo prihodnost, ne smemo pozabiti tudi na naše družine, na naše otroke, se vprašati, kako oni danes spremljajo vsa ta dogajanja, kako to nanje vpliva, kakšno motivacijo jim daje vse to za prihodnost? Ali jih kmetijstvo še zanima, ali jim je pač zadnja opcija, ki se je bodo v življenju oprijeli,« opozarja Žučkova in dodaja: »In moramo jim dati pogum, neko bojevitost, borbenost, da bodo zbrali korajžo in peljali stvari naprej!«