Udeleženci sinode med molitvijo, ki je bila bistveni element vsakodnevnega zasedanja | (foto: Vatican News)
Sinoda ni končana ... gre naprej!
Novice | Marjana Debevec
S slovesno sveto mašo se je včeraj zaključila štiritedenska sinoda. V poročilu o zasedanju, ki še ni dokument, ampak podlaga za nadaljnje pogovore po krajevnih cerkvah, so se dotaknili več vprašanj. Med drugim besedilo govori o vlogi žensk in nasploh laikov v Cerkvi, službi škofov, duhovnikov in diakonov, skrbi za uboge, digitalnem misijonarjenju, ekumenizmu in zlorabah.
Več kot 400 udeležencev je sodelovalo pri pogovorih v manjših skupinah, 364 jih je imelo tudi glasovalno pravico; od tega 54 žensk. Dobra četrtina za razliko od običajnih škofovskih sinod ni bilo škofov, ampak duhovnikov ali laikov.
Na koncu so z glasovanjem potrdili poročilo o svojem delu, ki bo podlaga za pogovore po krajevnih cerkvah in zasedanje prihodnje leto.
Kako biti Cerkev
In kaj je prinesla sinoda? Nekateri so se bali, da bodo udeleženci spreminjali nauk, spet drugi, da se ne bo nič spremenilo. Vendar namen tokratne sinode sploh ni v enem ali drugem vidiku, ampak gre za način, kako biti Cerkev.
Preprosto povedano, gre za iskanje načinov, kako se bolje poslušati, sodelovati med seboj in prevzemati odgovornosti, da bi skupaj, povezani v občestvu svetu prinašali Kristusovo ljubezen.
Sinodalnost gre torej z roko v roki s poslanstvom, zato je nujno, da "krščanske skupnosti delijo bratstvo z moškimi in ženskami drugih ver, prepričanj in kultur, pri čemer se po eni strani izogibajo tveganju samonanašanja in samoohranitve ter po eni strani razen izgube identitete, so zapisali. V tem novem »pastoralnem slogu« je po mnenju mnogih pomembno narediti »liturgični jezik bolj dostopen vernikom in bolj utelešen v raznolikosti kultur«.
Najbolj ranljivi nerojeni otroci
Sicer pa v sklepnem poročilu pozornost posvečajo revnim, med katerimi omenijo begunce, žrtve zlorab, odvisnike, manjšine in žrtve rasizma. Po njihovem prepričanju so najranljivejši prav otroci v maternici in njihove matere.
Udeleženci sinode tudi poudarjajo, da smo vsi, tako laiki kot posvečeni, odgovorni za poslanstvo Cerkve. Predvsem v lokalnih Cerkvah naj bi laikom dajali več odgovornosti, posebej so izpostavili vključevanje mladih.
Nič o LGBT
Ni pa v sklepnem poročilu omenjen izraz LGBT, kar mnogi pozdravljajo, češ da Cerkev ni sprejela izrazoslovja posvetne ideologije in ni omejila človeka le na spolno usmerjenost.
Celibat
V pogovorih so se odpirala tudi vprašanja, vezana na določena okolja, kot na primer kako spremljati tiste, ki živijo poligamijo v Afriki, ali pa, ali bo celibat tudi v prihodnje edina oblika duhovniškega življenja, še posebej tam, kjer duhovnikov močno primanjkuje.
O tem, ali bi po vzoru vzhodnih cerkva, lahko nekoč posvečevali tudi poročene moške, preizkušane v veri, bo beseda verjetno tekla še v prihodnje.
