Papež pozval k zagotovitvi humanitarnih koridorjev v Gazi
Svet | 15.10.2023, 15:35 Petra Stopar
Mineva osmi dan od nepričakovanega vdora in napada skrajne palestinske skupine Hamas na Izrael. V odzivu na to so izraelske sile tudi minulo noč napadale vojaške cilje v različnih delih Gaze. Kdaj natanko naj bi se začela kopenska invazija, ki jo je napovedala izraelska vojska, ni jasno. Opoldne po srednjeevropskem času se je iztekel rok, ki ga je Izrael postavil palestinskim civilistom za evakuacijo s severnega dela enklave na jug. »Humanitarno pravo je treba spoštovati, zlasti v Gazi, kjer je nujno in potrebno zagotoviti humanitarne koridorje in pomagati prebivalstvu,« pa je pri nedeljski opoldanski molitvi v Vatikanu poudaril papež Frančišek.
Papež je pri današnji opoldanski molitvi angelovega češčenja v Vatikanu izrazil globoko žalost zaradi tega, kar se dogaja v Izraelu in Palestini ter zaradi velikega števila mrtvih. »Prosim, ne prelivajte več nedolžne krvi, niti v Sveti deželi, niti v Ukrajini niti kjerkoli drugje! Dovolj! Vojne so vedno poraz, vedno,« je pozval.
Prihajajoči torek je razglasil za dan molitve in posta za mir. Po papeževih besedah je molitev »krotka in sveta sila, ki nasprotuje hudičevi sili sovraštva, terorizma in vojne«. »Odločno prosim, da otroci, bolniki, ostareli, ženske in vsi civilisti ne postanejo žrtve konflikta,« je dejal in pozval k izpustitvi talcev in k spoštovanju humanitarnega prava, še posebej v Gazi, kjer je po njegovem prepričanju nujno »zagotoviti humanitarne koridorje za dostop človekoljubne pomoči in pomagati celotnemu prebivalstvu«.
Tudi na današnjo nedeljo smo se o dogajanju pogovarjali z dobrim poznavalcem Bližnjega vzhoda, novinarjem RTV Slovenija Nejcem Krevsom.
Osmi dan od napada Hamasa in začetka vojne vidimo veliko razdejanje tako v Izraelu kot v Gazi. Prizadetih je na milijone ljudi. Kam naj gredo in si ustvarijo življenje, za katerega se zdi, da ga nihče noče?
»Pred nami je nova humanitarna katastrofa, na eni strani bo velik pritisk na Evropo, po drugi strani pa na arabske države, ki imajo na Bližnjem vzhodu in v Magrebu že dovolj svojih ekonomskih težav. Trenutno je na udaru Egipt, ki bo pod pritiskom Zahoda najverjetneje sprejel tudi največ palestinskih civilistov. Vsaj začasno. Vendar, če se zdaj osredotočimo na koridor v Gazi: Ni povsem jasno, koliko časa še imajo civilisti na severu te palestinske enklave, da se pomaknejo proti jugu oziroma čez mejni prehod Rafa proti Egiptu. Gre za pot nekje od Beit Hanuna proti Kan Junisu in potem naprej proti jugu palestinske enklave. Ljudje v tem trenutku bežijo. Bojim pa se, da na tisočim ne bo uspelo priti pred napovedano izraelsko ofenzivo po kopnem, morju in zraku. Število smrtnih žrtev narašča iz ure v uro na obeh straneh, ubitih je bilo že več kot 3600 ljudi. Izraelska vojska je sporočila, da je v spopadih umrlo tudi skoraj 300 izraelskih vojakov. Ne pozabimo, pred vojno bežijo tudi Izraelci, ki jih pogosto pozabljamo. Nekateri so že prispeli tudi v Slovenijo. Medtem pa se izraelska mesta spreminjajo v mesta duhov, polmilijonska gospodarska prestolnica Tel Aviv je praktično na pol izpraznjena. Vojaki hitijo proti meji, vse bližje so tudi ameriške sile. Voditelji Hamasa, ki vodijo svojo teroristično organizacijo kar iz Katarja, pa so se srečali z iranskim zunanjim ministrom v Dohi. Skratka, bojim se, da to nakazuje nove razsežnosti bližnjevzhodne vojne. Nove žrtve in nov krog nasilja.«
Število smrtnih žrtev narašča iz ure v uro na obeh straneh, ubitih je bilo že več kot 3600 ljudi. Izraelska vojska je sporočila, da je v spopadih umrlo tudi skoraj 300 izraelskih vojakov.
Kaj bo to dogajanje povzročilo v Islamskem svetu? Videli smo marsikje izraze podpore Hamasu takoj po napadih te skrajne oborožene skupine, v Veliki Britaniji je policija včeraj poročala o porastu antisemitskih incidentov, vse, ki izražajo podporo Hamasu, je aretirala. Marsikje pa so tudi protesti v podporo palestinskemu narodu in Palestincem.
»Drži. Islamski svet je precej razdrobljen, razdvojen ... Marsikatere države v regiji sedijo na dveh stolih. O tradicionalni delitvi med sunitske in šiitske države ne moremo govoriti, saj se sklepajo nove in nove koalicije po načelu 'sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj'. Dejstvo je, da se za vpliv v regiji bori tako Zahod kot Vzhod, in nekje vmes so prav te arabske države. Vendar treba je tudi razločevati med arabsko diplomacijo in arabskimi narodi. Arabski diplomati in voditelji so bistveno bolj politično pretkani, pozorni in pragmatični, medtem ko narodi navadno stopijo na stran Palestincev. Biti solidaren s Palestinci ni nič narobe, ko pa to privede do nasilja in odkritega sovraštva, pa je čas za ukrepanje. In to je tisto, kar vidimo tudi na ulicah večjih evropskih mest. Razbijajo se judovske trgovine, šole, z Davidovo zvezdo se označuje soseske, kjer živijo Judje ... To spominja na neke druge časa, na čase rasnih zakonov nacistične Nemčije, zato so se mnogi politični voditelji v Evropi odločili za prepoved protestov v podporo Palestini. Varnostno tveganje je enostavno preveliko, preveliko je na kocki. Mislim, da se mora Evropa zavedati, da je v času holokavsta premalo storila, da bi zaščitila Jude, zato se je tudi danes potrebno odločno upreti antisemitizmu na stari celini, ki ga poleg skrajno desnih in skrajno levih hujskačev neti tudi arabska diaspora. Bodimo iskreni, antisemitski sentiment je žal prisoten tudi med številnimi begunci iz Magreba in z Bližnjega vzhoda. Zato je potrebno toliko bolj potegniti jasno ločnico med solidarnostjo s Palestinci in odkrito podporo terorizmu, ki ga je izvajal Hamas. Če je ta ločnica zabrisana, nas lahko upravičeno skrbi tudi nemirnost Evrope.«
Bo po tvojem mnenju težko doseči mir v Sveti deželi po vsem tem?
»Tej pokrajini vedno pravim mir brez miru. Nikoli nismo mogli govoriti o trajnem miru, žal pa zdaj niti o premirju ni govora. Začenja se novo poglavje na Bližnjem vzhodu. Upam, da si bodo nekoč vsi trije Abrahamski otroci spet podali roko in začeli verjeti v mir. To nenazadnje simbolizira sveto mesto Jeruzalem ali Jerušalaimn po hebrejsko, oziroma Al Kods po arabsko. Vendar, dokler ne bo izkoreninjen terorizem, ne polagam veliko upov v palestinski narod. Po drugi strani, dokler ne bomo dobili izraelske vlade, ki bo dovolj politično modra, da bo znova odprla idejo o samostojni palestinski državi, prav tako ne vidim rešitve. Izraelci in Palestinci so dedovali sovraštvo, ki je uničilo vsakršno oljčno vejico.«