Zobec: Ni demokracije brez pluralizma, medijski pluralizem je temelj vsega pluralizma

Slovenija | 09.09.2023, 08:33 Alen Salihović

Mediji so kri demokracije, brez medijev ostaja demokracija mrtva črka na papirju, je v zadnji oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« dejal vrhovni sodnik Jan Zobec. Ob tem je bil kritičen do razmer na javni RTV ter se dotaknil tudi civilne družbe, ki vse bolj prehaja na politično sceno.

Za delovanje demokracije je nujna obveščenost ljudi. Zgolj obveščeni, poučeni, razmišljujoči ljudje lahko sprejemajo pametne demokratične odločitve. Zato lahko demokracija deluje le v okolju, kjer je zagotovljen medijski pluralizem, je dejal Zobec. »Težko je od vsakega medija pričakovati popolno objektivnost, nepristranskost, neideološkost, nazorsko nevtralnost,« je dejal in dodal, da je sleherni misleč posameznik nazorsko opredeljen, saj ima svoje vrednote, izkušnje, poglede, prepričanja.

Zato je po besedah Zobca nujen medijski pluralizem, nujno je, da imamo medije z različnimi pogledi, usmeritvami, z različno interpretacijo objektivne stvarnosti. »Drugo pa je seveda pošteno podajanje tistega, kar se je zgodilo. Interpretiranje, to pa je seveda odvisno od pogleda tistega, ki interpretira in katerega interpretacija je posledica njegovih nazorskih prepričanj, izkušenj in interesov, kar vse lahko vpliva tudi na posameznikovo zaznavo, zagotovo pa na interpretacijo.«

Kot pravi, polnokrvne demokracije brez pluralizma ni in seveda medijski pluralizem je temelj družbenega pluralizma. In kako pomembni so mediji za demokracijo, dokazuje prav dejstvo, da si vsaka oblast želi podrediti medije in preko njih vplivati na volivce, je opozoril Zobec. »Če imaš medije, potem imaš tudi volivce. Zato ne preseneča, da je bil primarni cilj sedanje koalicije, kar so obljubljali že pred volitvami, "depolitizacija" RTV-ja; v resnici je bila to depluralizacija RTV-ja. Vse sile so usmerili v ta cilj. Zato se je tudi rodila novela zakona o RTV Slovenije, ki jo je pripravila provladna, pred volitvami pa opozicijska civilna družba: Pravna mreža za demokracijo, novelo zakona o RTVS je seveda podprl Inštitut 8. marec in tako dalje. Tako se je ta ključna zgodba s slovensko demokracijo in "depolitizacijo" RTV po slovensko končala, končala z depluralizacijo RTV.«

Glede civilne družbe, ki prehaja v politične vode pa je gost še opozoril: »Ko se civilna družba zlije z oblastno politiko, gre za mimikrijo pod plaščem neke nedolžne, dobrohotne, pristno ljudske civilne družbe. Znotraj gre seveda za trde politične interese, za preračunljivost, kar vse se je hitro pokazalo, ko so določeni provladni NVO-ji dobili znatna sredstva, službe, položaje in druge nagrade za svoj »civilno družbeni« aktivizem. Za nazaj izkazalo, da to ni civilna družba, ampak mimikrija civilne družbe.«