Deli in vladaj: Napad na temelje?

Naš pogled | 25.07.2023, 14:50 Robert Božič

Letos mineva 23 let od ustanovitve Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Pravna podlaga za njeno delovanje je Zakon o KGZS, ki jasno določa cilje delovanja in sicer varovanje in zastopanje interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva, svetovanje vsem, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost ter pospeševanje gospodarnega in okolju prijaznega kmetovanja, gozdarstva in ribištva.

Po zakonu ima zbornica obvezno članstvo in sicer je to vezano na lastništvo kmetijskih zemljišč oziroma višino katastrskega dohodka, pripisanega tem zemljiščem. S tem je povezana tudi višina zborničnega prispevka, ki ga vsak član letno plačuje za delovanje zbornice.

Temeljni servis slovenskega kmetijstva

Zadnja leta je k plačevanju zborničnega prispevka zavezano približno 110.000 lastnikov kmetijskih zemljišč, kar pomeni, da je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije s 110.000 člani največja kmečka stanovska organizacija, ki je s strokovnimi službami, ki jih je razvila in vzpostavila v dobrih dveh desetletjih, postala temeljni servis slovenskega kmetijstva.

To se še posebej kaže v zadnjem letu, ko so se vse večje kmečke stanovske organizacije povezale in poskušajo skupaj in enotno stopati v zelo naporen dialog z državo. Pripravljenost za ta dialog s strani države in pristojnih ministrstev se je še posebej pri oblikovanju slovenskih ukrepov Skupne EU kmetijske politike pokazala kot zelo šibka in kmečka stran je bila s strani uradništva marsikdaj ignorirana.

Trdnost, povezanost in načelnost motijo oblast

Vse to je privedlo do jasnih kmečkih zahtev in posledično tudi mednarodno odmevnih protestov. Za trenutno oblast se kot najbolj moteča kaže prav odločenost kmetov, da ne popustijo pri pravicah, ki jim pripadajo in trdno stojijo za svojimi stališči.

Zato ne preseneča, da se je oblast odločila, da bo to enotnost poskušala razbiti. Že spomladi so tako najprej v javnost spustili namero, da Javno službo kmetijskega svetovanja iz okvira zbornice preselijo na kmetijsko ministrstvo.

Kot drugo je sredi maja poslanska skupina Svoboda, po hitrem postopku zahtevala dopolnitev zakonodaje s po mnenju pravnikov neustavnim določilom, da v obvezne organe Kmetijsko gozdarske zbornice in organe območne enote ne morejo biti izvoljeni oziroma imenovani ljudje, ki so bili v obdobju štirih let pred tem na najvišjih položajih v državi in pri ustanovah EU, kot tudi ne v organih lokalne samouprave ter organih političnih strank.

In kot tretje se je te dni Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, prav v hudem času neurij z orkanskim vetrom, točo in obilnimi padavinami, ki povzročajo izjemne škode v kmetijski pridelavi, odločilo, da »želi ob prenovi zakonodaje s področja kmetijstva ugotoviti tudi stanje in odzive uporabnikov storitev na področju kmetijstva v Sloveniji.«

Ni jih sram!

V ta namen so zainteresirano javnost pozvali, da svoje mnenje povezano z obveznim članstvom v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije poda prek spletne ankete. Ta z načinom postavljenega osnovnega vprašanja že nagovarja k točno določenemu, za oblast všečnemu odgovoru.

Anketo lahko izpolni kdorkoli, še več, izpolni jo lahko celo večkrat.

Modri vladarji so se od nekdaj zavedali, da sta kmetijstvo in pridelava hrane temelj preživetja skupnosti. Cesarica Marija Terezija je zato v deželah, ki so sodile pod njeno oblast, že sredi osemnajstega stoletja začela ustanavljati podporno strukturo za razvoj kmetijstva.

Medtem ko so se te strukture v sosednji Avstriji kontinuirano razvijale in plemenitile v svojem poslanstvu vse do današnjih dni, pa je pri nas revolucionarna oblast po II. svetovni vojni ta proces nasilno prekinila, kmeta razglasila za razrednega sovražnika, zadružništvo pa zlorabila za doseganje ciljev agrarnega socializma.

Kje si ljudstvo?

Ob osamosvojitvi Slovenije se je zgodil preobrat. Modri ljudje so s trdim delom poskušali nadoknaditi zamujeno v desetletjih socialističnega enoumja, a kot kaže je preteklo še premalo časa, da bi se ljudje dovolj zavedali pomena trdnega in vzajemnega stanovskega povezovanja in nastopanja.

Kmetstvo, trdno povezano med seboj, je torej očitno postalo kamen spodtike. In če oblasti v minulih mesecih z različnimi igricami v ozadju ni uspelo omajati te odločenosti in povezanosti, je zdaj kot kaže na vrsti napad na temelje.

Ljudje, bomo pustili, da oblast z nami še naprej manipulira? Bomo pustili, da nas razdeli? Bomo dovolili, da nam prihodnost določajo ljudje, ki jih bolj skrbi za nutrije, volkove in medvede, kot za slovenske družine?

Moder vladar ve, kaj so prioritete. Če na to pozabi, pa je na ljudstvu, da ga na to spomni.